Podobnosti med Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen
Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen še 8 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatolija, Friderik I. Barbarossa, Konstantinopel, Nur ad-Din, Saladin, Seldžuki, Sirija, Sultanat Rum.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Kilič Arslan II. · Anatolija in Manuel I. Komnen ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Kilič Arslan II. · Friderik I. Barbarossa in Manuel I. Komnen ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Kilič Arslan II. in Konstantinopel · Konstantinopel in Manuel I. Komnen ·
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Kilič Arslan II. in Nur ad-Din · Manuel I. Komnen in Nur ad-Din ·
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Kilič Arslan II. in Saladin · Manuel I. Komnen in Saladin ·
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Kilič Arslan II. in Seldžuki · Manuel I. Komnen in Seldžuki ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Kilič Arslan II. in Sirija · Manuel I. Komnen in Sirija ·
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Kilič Arslan II. in Sultanat Rum · Manuel I. Komnen in Sultanat Rum ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen
Primerjava med Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen
Kilič Arslan II. 30 odnose, medtem ko je Manuel I. Komnen 66. Saj imajo skupno 8, indeks Jaccard je 8.33% = 8 / (30 + 66).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kilič Arslan II. in Manuel I. Komnen. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: