Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kemijski element in Zemlja

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kemijski element in Zemlja

Kemijski element vs. Zemlja

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Podobnosti med Kemijski element in Zemlja

Kemijski element in Zemlja še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Atom, Biologija, Dušik, Geologija, Helij, Kisik, Mineral, Ogljik, Ogljikov dioksid, Osončje, Ozračje, Planet, Plin, Prapok, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Torij, Trdnina, Uran, Voda, Vodik.

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Kemijski element · Atom in Zemlja · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Biologija in Kemijski element · Biologija in Zemlja · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Dušik in Kemijski element · Dušik in Zemlja · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Geologija in Kemijski element · Geologija in Zemlja · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Kemijski element · Helij in Zemlja · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kemijski element in Kisik · Kisik in Zemlja · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Kemijski element in Mineral · Mineral in Zemlja · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Kemijski element in Ogljik · Ogljik in Zemlja · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Kemijski element in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Zemlja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Kemijski element in Osončje · Osončje in Zemlja · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Kemijski element in Ozračje · Ozračje in Zemlja · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Kemijski element in Planet · Planet in Zemlja · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Kemijski element in Plin · Plin in Zemlja · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Kemijski element in Prapok · Prapok in Zemlja · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Kemijski element in Radioaktivni izotop · Radioaktivni izotop in Zemlja · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Kemijski element in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Zemlja · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Kemijski element in Torij · Torij in Zemlja · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Kemijski element in Trdnina · Trdnina in Zemlja · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Kemijski element in Uran · Uran in Zemlja · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Kemijski element in Voda · Voda in Zemlja · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Kemijski element in Vodik · Vodik in Zemlja · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Kemijski element in Zemlja

Kemijski element 139 odnose, medtem ko je Zemlja 188. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 6.42% = 21 / (139 + 188).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Kemijski element in Zemlja. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »