Kemija in Michael Faraday

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kemija in Michael Faraday

Kemija vs. Michael Faraday

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Difuzija in Kemija · Difuzija in Michael Faraday · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Elektrokemija in Kemija · Elektrokemija in Michael Faraday · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Kemija · Fizika in Michael Faraday · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

John Dalton in Kemija · John Dalton in Michael Faraday · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Kemija in Kovina · Kovina in Michael Faraday · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Kemija in Magnetizem · Magnetizem in Michael Faraday · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Kemija in Oksidacijsko stanje · Michael Faraday in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Kemija in Spektroskopija · Michael Faraday in Spektroskopija · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Kemija in Steklo · Michael Faraday in Steklo · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Kemija in Svetloba · Michael Faraday in Svetloba · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Kemija in Zlato · Michael Faraday in Zlato · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Kemija in Znanost · Michael Faraday in Znanost · Poglej več »