Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški
Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Šlezija, Švica, Češka (zgodovinska dežela), Barbara Celjska, Beneška republika, Brandenburg (volilna kneževina), Cezar (naslov), Dalmacija, Elizabeta Poljska, Fevd, Firence, Gjur, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Kutna Gora, Ludvik I. Ogrski, Milano, Moravska, Nürnberg, Neapeljsko kraljestvo, Palatinat, Praški grad, Praga, Regensburg, Rim, Rimska kurija, Rimsko-nemški kralj, Siena, Stoletna vojna, ..., Stolnica svetega Vida, Praga, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Vazal, Venčeslav IV. Češki, Volilni knez, Zadar, Zahodni razkol, Zlata bula (1356). Razširi indeks (9 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Karel IV. Luksemburški · Aachen in Sigismund Luksemburški ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Karel IV. Luksemburški · Šlezija in Sigismund Luksemburški ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Karel IV. Luksemburški · Švica in Sigismund Luksemburški ·
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Karel IV. Luksemburški in Češka (zgodovinska dežela) · Sigismund Luksemburški in Češka (zgodovinska dežela) ·
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Barbara Celjska in Karel IV. Luksemburški · Barbara Celjska in Sigismund Luksemburški ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Karel IV. Luksemburški · Beneška republika in Sigismund Luksemburški ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški · Brandenburg (volilna kneževina) in Sigismund Luksemburški ·
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Cezar (naslov) in Karel IV. Luksemburški · Cezar (naslov) in Sigismund Luksemburški ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Dalmacija in Karel IV. Luksemburški · Dalmacija in Sigismund Luksemburški ·
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Elizabeta Poljska in Karel IV. Luksemburški · Elizabeta Poljska in Sigismund Luksemburški ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Karel IV. Luksemburški · Fevd in Sigismund Luksemburški ·
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Firence in Karel IV. Luksemburški · Firence in Sigismund Luksemburški ·
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Gjur in Karel IV. Luksemburški · Gjur in Sigismund Luksemburški ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Karel IV. Luksemburški in Katolištvo · Katolištvo in Sigismund Luksemburški ·
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Karel IV. Luksemburški in Kazimir III. Poljski · Kazimir III. Poljski in Sigismund Luksemburški ·
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Karel IV. Luksemburški in Kutna Gora · Kutna Gora in Sigismund Luksemburški ·
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Karel IV. Luksemburški in Ludvik I. Ogrski · Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Karel IV. Luksemburški in Milano · Milano in Sigismund Luksemburški ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Karel IV. Luksemburški in Moravska · Moravska in Sigismund Luksemburški ·
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Karel IV. Luksemburški in Nürnberg · Nürnberg in Sigismund Luksemburški ·
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Karel IV. Luksemburški in Neapeljsko kraljestvo · Neapeljsko kraljestvo in Sigismund Luksemburški ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Karel IV. Luksemburški in Palatinat · Palatinat in Sigismund Luksemburški ·
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Karel IV. Luksemburški in Praški grad · Praški grad in Sigismund Luksemburški ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Karel IV. Luksemburški in Praga · Praga in Sigismund Luksemburški ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Karel IV. Luksemburški in Regensburg · Regensburg in Sigismund Luksemburški ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Karel IV. Luksemburški in Rim · Rim in Sigismund Luksemburški ·
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Karel IV. Luksemburški in Rimska kurija · Rimska kurija in Sigismund Luksemburški ·
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Karel IV. Luksemburški in Rimsko-nemški kralj · Rimsko-nemški kralj in Sigismund Luksemburški ·
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Karel IV. Luksemburški in Siena · Siena in Sigismund Luksemburški ·
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Karel IV. Luksemburški in Stoletna vojna · Sigismund Luksemburški in Stoletna vojna ·
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Karel IV. Luksemburški in Stolnica svetega Vida, Praga · Sigismund Luksemburški in Stolnica svetega Vida, Praga ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Karel IV. Luksemburški in Svobodno cesarsko mesto · Sigismund Luksemburški in Svobodno cesarsko mesto ·
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Karel IV. Luksemburški in Vazal · Sigismund Luksemburški in Vazal ·
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Karel IV. Luksemburški in Venčeslav IV. Češki · Sigismund Luksemburški in Venčeslav IV. Češki ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Karel IV. Luksemburški in Volilni knez · Sigismund Luksemburški in Volilni knez ·
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Karel IV. Luksemburški in Zadar · Sigismund Luksemburški in Zadar ·
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Karel IV. Luksemburški in Zahodni razkol · Sigismund Luksemburški in Zahodni razkol ·
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Karel IV. Luksemburški in Zlata bula (1356) · Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1356) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški
Primerjava med Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški
Karel IV. Luksemburški 141 odnose, medtem ko je Sigismund Luksemburški 154. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 13.22% = 39 / (141 + 154).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Karel IV. Luksemburški in Sigismund Luksemburški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
