Podobnosti med Karel IV. Luksemburški in Palatinat
Karel IV. Luksemburški in Palatinat še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Brandenburg (volilna kneževina), Friderik I. Barbarossa, Köln, Mainz, Metz, Regensburg, Saška (volilna kneževina), Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Tournai, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Wittelsbachi, Zlata bula (1356).
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Karel IV. Luksemburški · Aachen in Palatinat ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški · Brandenburg (volilna kneževina) in Palatinat ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Karel IV. Luksemburški · Friderik I. Barbarossa in Palatinat ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Karel IV. Luksemburški · Köln in Palatinat ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Karel IV. Luksemburški in Mainz · Mainz in Palatinat ·
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Karel IV. Luksemburški in Metz · Metz in Palatinat ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Karel IV. Luksemburški in Regensburg · Palatinat in Regensburg ·
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Karel IV. Luksemburški in Saška (volilna kneževina) · Palatinat in Saška (volilna kneževina) ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Karel IV. Luksemburški in Staufovci · Palatinat in Staufovci ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Palatinat in Sveto rimsko cesarstvo ·
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Karel IV. Luksemburški in Tournai · Palatinat in Tournai ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Karel IV. Luksemburški in Vojvodina Bavarska · Palatinat in Vojvodina Bavarska ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Karel IV. Luksemburški in Volilni knez · Palatinat in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Karel IV. Luksemburški in Wittelsbachi · Palatinat in Wittelsbachi ·
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Karel IV. Luksemburški in Zlata bula (1356) · Palatinat in Zlata bula (1356) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Karel IV. Luksemburški in Palatinat imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Karel IV. Luksemburški in Palatinat
Primerjava med Karel IV. Luksemburški in Palatinat
Karel IV. Luksemburški 141 odnose, medtem ko je Palatinat 77. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 6.88% = 15 / (141 + 77).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Karel IV. Luksemburški in Palatinat. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: