Podobnosti med Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski
Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrej III. Ogrski, Árpádovci, Štefan V. Ogrski, Béla III., Bratislava, Gjur, Hrvaška, Karel I. Anžujski, Ogrska, Palatin (naziv), Rudolf I. Habsburški, Sveti sedež, Transilvanija.
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Andrej III. Ogrski in Karel I. Ogrski · Andrej III. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski ·
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Árpádovci in Karel I. Ogrski · Árpádovci in Ladislav IV. Ogrski ·
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV. in bizantinske princese Marije Laskarine. Oče ga je že pri šestih letih kronal za kralja in imenoval za vojvodo Slavonije. Še kot otroka so ga poročili z Elizabeto, hčerko kumanskega poglavarja, katerega oče se je naselil na Veliki madžarski nižini. Oče ga je leta 1257 imenoval za vojvodo Transilvanije in leta 1258 za vojvodo Štajerske. Plemstvo Štajerske, ki je bila k Ogrski priključena štiri leta pred tem, se je temu upiralo. S pomočjo češkega kralja Otokarja II. so se uprli in izgnali Štefanovo vojsko iz večjega dela Štajerske. Ko je Otokar II. v bitki pri Kressenbrunnu 12. julija 1260 uničil združeno vojsko Štefana in njegovega očeta, je Štefan zapustil Štajersko in se vrnil v Transilvanijo. Leta 1262 je očeta prisilil, da mu je odstopil vsa ogrska ozemlja vzhodno od Donave in ga imenoval za mlajšega kralja. Po dveh letih je Štefan obtožil očeta, da ga namerava razdediniti. Izbruhnila je državljanska vojna, ki se je končala z mirovnim sporazumom leta 1266, nezaupanje med njima pa je ostalo. Štefan je po očetovi smrti 3. maja 1270 brez težav zasedel ogrski prestol. Sestra Ana in očetovi najbližji svetovalci so pobegnili v Češko kraljestvo. Otokar II. je spomladi 1271 napadel Ogrsko, vendar je Štefan napad odbil. Naslednje poletje je uporniški zemljiški gospod ujel in zaprl Štefanovega sina Ladislava. Štefan je kmalu zatem nepričakovano zbolel in umrl.
Štefan V. Ogrski in Karel I. Ogrski · Štefan V. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski ·
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Béla III. in Karel I. Ogrski · Béla III. in Ladislav IV. Ogrski ·
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Bratislava in Karel I. Ogrski · Bratislava in Ladislav IV. Ogrski ·
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Gjur in Karel I. Ogrski · Gjur in Ladislav IV. Ogrski ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Hrvaška in Karel I. Ogrski · Hrvaška in Ladislav IV. Ogrski ·
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Karel I. Anžujski in Karel I. Ogrski · Karel I. Anžujski in Ladislav IV. Ogrski ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Karel I. Ogrski in Ogrska · Ladislav IV. Ogrski in Ogrska ·
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Karel I. Ogrski in Palatin (naziv) · Ladislav IV. Ogrski in Palatin (naziv) ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Karel I. Ogrski in Rudolf I. Habsburški · Ladislav IV. Ogrski in Rudolf I. Habsburški ·
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Karel I. Ogrski in Sveti sedež · Ladislav IV. Ogrski in Sveti sedež ·
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Karel I. Ogrski in Transilvanija · Ladislav IV. Ogrski in Transilvanija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski
Primerjava med Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski
Karel I. Ogrski 82 odnose, medtem ko je Ladislav IV. Ogrski 48. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 10.00% = 13 / (82 + 48).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Karel I. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: