Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Absolutna ničla, Atom, Atomska teža, Energija, Entalpija, Faza snovi, Fazni prehod, Gostota, Heike Kamerlingh Onnes, Helij, Izotop, Kapljevina, Kelvin, Kondenzacija, Kriogenika, Kritična temperatura, Kritična točka, Kvant, Magnetno polje, Medmolekulska sila, Parni tlak, Patent, Razdalja, Raztopina, Slikanje z magnetno resonanco, Supertekočnost, Taljenje, Temperatura, Tlak, Trdnina, Vrelišče, 10. julij, 1908.
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Kapljevinski helij in Absolutna ničla · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Kapljevinski helij in Atom · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Kapljevinski helij in Atomska teža · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Kapljevinski helij in Energija · Poglej več »
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Novo!!: Kapljevinski helij in Entalpija · Poglej več »
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Novo!!: Kapljevinski helij in Faza snovi · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Kapljevinski helij in Fazni prehod · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Kapljevinski helij in Gostota · Poglej več »
Heike Kamerlingh Onnes
Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Kapljevinski helij in Heike Kamerlingh Onnes · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Kapljevinski helij in Helij · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Kapljevinski helij in Izotop · Poglej več »
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kapljevina · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kelvin · Poglej več »
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kondenzacija · Poglej več »
Kriogenika
Kriogenika se opredeljuje kot znanstvena študija materialov in njihovega vedenja pri izredno nizkih temperaturah.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kriogenika · Poglej več »
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kritična temperatura · Poglej več »
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kritična točka · Poglej več »
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Novo!!: Kapljevinski helij in Kvant · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Kapljevinski helij in Magnetno polje · Poglej več »
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Novo!!: Kapljevinski helij in Medmolekulska sila · Poglej več »
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Novo!!: Kapljevinski helij in Parni tlak · Poglej več »
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Novo!!: Kapljevinski helij in Patent · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Kapljevinski helij in Razdalja · Poglej več »
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Novo!!: Kapljevinski helij in Raztopina · Poglej več »
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Novo!!: Kapljevinski helij in Slikanje z magnetno resonanco · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Kapljevinski helij in Supertekočnost · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Kapljevinski helij in Taljenje · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Kapljevinski helij in Temperatura · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Kapljevinski helij in Tlak · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Kapljevinski helij in Trdnina · Poglej več »
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Novo!!: Kapljevinski helij in Vrelišče · Poglej več »
10. julij
10.
Novo!!: Kapljevinski helij in 10. julij · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Kapljevinski helij in 1908 · Poglej več »
