Kapitel in Tourski amfiteater

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kapitel in Tourski amfiteater

Kapitel vs. Tourski amfiteater

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem. Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta. Struktura je bila ogromna, eliptična zgradba približno 122 krat 94 metrov. Po zasnovi ga uvrščamo med »primitivne« amfiteatre. Za razliko od znamenitega Koloseja, ki je bil večinoma zidan in zgrajen nad zemljo, je bil amfiteater v Toursu narejen večinoma iz zemlje in ustvarjen s premikanjem zemlje in kamnin v skledasto obliko. Gledalci so verjetno sedeli neposredno na travnatih pobočjih, medtem ko so zidake uporabljali predvsem za vomitorium in podporne zidove. Ko so ga v 2. stoletju razširili (na 156 m × 134 m), je postal ena največjih zgradb (med prvimi desetimi) v Rimskem cesarstvu. Ni jasno, zakaj je bil amfiteater razširjen glede na število prebivalcev in počasno rast mesta v tistem času. Približno stoletje kasneje je bil ta razširjeni amfiteater preoblikovan v trdnjavo z dodatkom obzidja v slogu nasipa, značilnega v času zatona Rimskega cesarstva. V srednjem veku je postopoma propadal in na njem so zgradili kanonične hiše, ki so ga postopoma zakrile. Vomitorium so na neki točki spremenili v kleti. Amfiteater je bil nato popolnoma pozabljen vse do 19. stoletja, ko so ga ponovno odkrili (1855). Dokazi, kot so razporeditev ulic in žareče parcele okrožja, so opozorili na njegov obstoj. Z raziskavami in analizami terena v 1960-ih so bili zbrani dodatni podatki o kleteh hiš, ki so bile prej zgrajene na stenah amfiteatra. V zadnjem desetletju so potekale bolj poglobljene študije topografije in arhitekture, ki spreminjajo teorije in mnenja o tem spomeniku. Ostanki amfiteatra niso neposredno zaščiteni kot zgodovinska mesta; nekatere hiše, zgrajene na njem, pa so registrirane kot zgodovinski spomeniki. Ruševine amfiteatra so pomembne, saj so med najstarejšimi znanimi ruševinami v mestu in ponujajo namige o zgodnji zgodovini in razvoju območja.