Kaokoland in Namibija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kaokoland in Namibija

Kaokoland vs. Namibija

Kaokoland je območje v severni Namibiji v Kaokoveldu. Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.

Angola

Republika Angola je država v jugozahodni Afriki, ki na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na DR Kongo, na vzhodu na Zambijo, na jugu na Namibijo, angolsko obmorsko enklavo Cabinda pa obkroža tudi Republika Kongo.

Angola in Kaokoland · Angola in Namibija · Poglej več »

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Apartheid in Kaokoland · Apartheid in Namibija · Poglej več »

Bantustan

Bantustan (uradno homeland, 'domovina', rezervat, črnski rezervat, črnska država) je bilo ozemlje, namenjeno črnskim prebivalcem Južne Afrike in Jugozahodne Afrike (zdaj Namibija) kot del politike apartheida.

Bantustan in Kaokoland · Bantustan in Namibija · Poglej več »

Bocvana

Bocvána (uradno Repúblika Bocvána) je celinska država v južni Afriki, ki je bila pred svojo neodvisnostjo v letu 1966 znana kot britanski protektorat Bečuana.

Bocvana in Kaokoland · Bocvana in Namibija · Poglej več »

Grmičarji

Grmičarji pred tipično hišo Grmičarka iz Bocvane Grmičarji (tudi Sani, Kungi, Bušmani) so etnična skupina domorodnih lovcev, ki živijo v južni Angoli, Bocvani, Mozambiku, Namibiji, Lesotu, Esvatiniju, Zimbabveju in Južni Afriki.

Grmičarji in Kaokoland · Grmičarji in Namibija · Poglej več »

Kaokoveld

Puščava Kaokoveld je obalna puščava severne Namibije in južne Angole.

Kaokoland in Kaokoveld · Kaokoveld in Namibija · Poglej več »

Kunene (reka)

Reka Kunene ali Cunene (portugalsko) je reka v Južni Afriki.

Kaokoland in Kunene (reka) · Kunene (reka) in Namibija · Poglej več »

Ljudstvo Hereri

Ljudstvo Hereri je etnična skupina, ki naseljuje nekatere dele južne Afrike.

Kaokoland in Ljudstvo Hereri · Ljudstvo Hereri in Namibija · Poglej več »

Ljudstvo Himbi

Himbi (v ednini: OmuHimba, množina: OvaHimba) so avtohtono ljudstvo, okoli 50.000 ljudi, ki živi v severni Namibiji, v regiji Kunene (prej Kaokoland) in čez reko Kunene v Angoli.

Kaokoland in Ljudstvo Himbi · Ljudstvo Himbi in Namibija · Poglej več »

Namib

Namib je obalna puščava v južni Afriki.

Kaokoland in Namib · Namib in Namibija · Poglej več »

Narodni park Etoša

Narodni park Etoša je narodni park na severozahodu Namibije.

Kaokoland in Narodni park Etoša · Namibija in Narodni park Etoša · Poglej več »

Nemška Jugozahodna Afrika

Nemška Jugozahodna Afrika (nemško Deutsch-Südwestafrika, DSWA) je bila od 1884 do 1915 kolonija Nemškega cesarstva na območju današnje države Namibije.

Kaokoland in Nemška Jugozahodna Afrika · Namibija in Nemška Jugozahodna Afrika · Poglej več »

Noj

Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.

Kaokoland in Noj · Namibija in Noj · Poglej več »

Opuwo

Opuwo (prej Ohoboho) je glavno mesto severne namibijske regije Kunene in volilne enote z istim imenom, 720 km oddaljeno od Windhoeka, ima 15.000 prebivalcev.

Kaokoland in Opuwo · Namibija in Opuwo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Kaokoland in Prva svetovna vojna · Namibija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Slap Epupa

Slapovi Epupa (znani tudi kot slapovi Monte Negro v Angoli) so slapovi na reki Kunene na meji med Angolo in Namibijo na območju Kaokoland v regiji Kunene.

Kaokoland in Slap Epupa · Namibija in Slap Epupa · Poglej več »

Slapovi Ruacana

Slapovi Ruacana so na meji med Namibijo in Angolo na mejni reki Kunene, ki v deževnem obdobju tukaj naredi več kot 120 metrov visoko slapišče in teče v 700 metrov široko sotesko.

Kaokoland in Slapovi Ruacana · Namibija in Slapovi Ruacana · Poglej več »