Odpri v Google MapsKazalo
191 odnosi: Aštarot, Abdi-Aširta, Abraham, Adad-nirari I., Afrika, Ahemenidsko cesarstvo, Akabski zaliv, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Alžirija, Aleksander Veliki, Alpe, Amarnska pisma, Amenhotep II., Amenhotep III., Amon, Amoriti, Amurru, Anatolija, Arabci, Arvad, Asarhadon, Asirci, Asirija, Avguštin iz Hipona, Aziru, Šalmaneser I., Šamši-Adad I., Šulgi, Šupiluliuma I., Železna doba, Žito, Baal, Babilonija, Bakrena doba, Bar Kohbova vstaja, Bejrut, Biblos, Bitka pri Kadešu, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Burnaburiaš II., Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, Dagon, Damask, Država, Ebla, Edom, Ehnaton, ... Razširi indeks (141 več) »
Aštarot
Aštarot Karnaim (hebrejsko עַשְׁתְּרֹת קַרְנַיִם) je bilo mesto v deželi Bašam vzhodno od reke Jordan, omenjeno v Genezi 14.5 in Jozuetu 12:4 kot Aštarot.
Poglej Kanaan in Aštarot
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Poglej Kanaan in Abdi-Aširta
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Poglej Kanaan in Abraham
Adad-nirari I.
Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..
Poglej Kanaan in Adad-nirari I.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Kanaan in Afrika
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Kanaan in Ahemenidsko cesarstvo
Akabski zaliv
Akabski zaliv ali Eilatski zaliv je velik zaliv na severnem robu Rdečega morja, vzhodno od Sinajskega polotoka in zahodno od Arabskeha polotoka.
Poglej Kanaan in Akabski zaliv
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Kanaan in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Kanaan in Akadsko kraljestvo
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Kanaan in Alžirija
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Kanaan in Aleksander Veliki
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Kanaan in Alpe
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Kanaan in Amarnska pisma
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Kanaan in Amenhotep II.
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Kanaan in Amenhotep III.
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Kanaan in Amon
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Kanaan in Amoriti
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Poglej Kanaan in Amurru
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kanaan in Anatolija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Kanaan in Arabci
Arvad
Arvad (arabsko أرواد), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.
Poglej Kanaan in Arvad
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4.
Poglej Kanaan in Asarhadon
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Kanaan in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Kanaan in Asirija
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Kanaan in Avguštin iz Hipona
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Poglej Kanaan in Aziru
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Kanaan in Šalmaneser I.
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Poglej Kanaan in Šamši-Adad I.
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Kanaan in Šulgi
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Kanaan in Šupiluliuma I.
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Kanaan in Železna doba
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Kanaan in Žito
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Kanaan in Baal
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Kanaan in Babilonija
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Kanaan in Bakrena doba
Bar Kohbova vstaja
Bar Kohbova vstaja (hebrejsko מרד בר כוכבא) je bila vstaja Judov v rimski provinci Judeji proti rimski oblasti, ki je trajala od leta 132 do 136.
Poglej Kanaan in Bar Kohbova vstaja
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Kanaan in Bejrut
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Kanaan in Biblos
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Kanaan in Bitka pri Kadešu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kanaan in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Kanaan in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kanaan in Bronasta doba
Burnaburiaš II.
Burnaburiaš II., na kraljevskih napisih in v pismih kasitsko Bur-na- ali Bur-ra-Bu-ri-ia-aš, kar pomeni služabnik ali varovanec vladarja vsega sveta, je bil kasitski kralj Babilonskega kraljestva, ki se je takrat imenovalo Karduniaš.
Poglej Kanaan in Burnaburiaš II.
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, včasih poimenovana kar Mormónska cérkev, je najštevilčnejša in najbolj poznana religijska denominacija, izšla iz Gibanja svetih iz poslednjih dni.
Poglej Kanaan in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Kanaan in Dagon
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Kanaan in Damask
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Kanaan in Država
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Kanaan in Ebla
Edom
Edom (edomsko Edām) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu.
Poglej Kanaan in Edom
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Kanaan in Ehnaton
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Kanaan in Elam
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Kanaan in Evfrat
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Kanaan in Feničani
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Kanaan in Fenicija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Kanaan in Freska
Galileja
Galileja (hebrejsko.
Poglej Kanaan in Galileja
Gaza
Gaza je manjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni obali Sredozemskega morja, ki meji na Egipt na jugozahodu in Izrael na vzhodu in severu.
Poglej Kanaan in Gaza
Gezer
Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.
Poglej Kanaan in Gezer
Gezerski koledar
Istanbulski arheološki muzej, Turčija Gezerski koledar je majhna popisana apnenčasta tablica, široka 7,2 cm in visoka 11,1 cm, ki jo je leta 1908 odkril irski arheolog R. A. Stewart Macalister v starodavnem kanaanskem mestu Gezer približno 30 km severozahodno od Jeruzalema.
Poglej Kanaan in Gezerski koledar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kanaan in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Kanaan in Grki
Grozdje
Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.
Poglej Kanaan in Grozdje
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Kanaan in Hadad
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Kanaan in Hadrijan
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Kanaan in Hama
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Kanaan in Hamurabi
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Kanaan in Hatščina
Hati
Hati je lahko.
Poglej Kanaan in Hati
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Kanaan in Hati (Anatolija)
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Kanaan in Hatušili III.
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Poglej Kanaan in Hazor
Hešbon
Hešbon, tudi Hesebon, Esebon, Esbous in Esebus (arabsko حشبون, Hešbon, hebrejsko חשבון, Hešbon, latinsko Esebus) je bil starodavno mesto vzhodno od reke Jordan v sedanjem Jordanskem kraljestvu.
Poglej Kanaan in Hešbon
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Kanaan in Hebrejščina
Hebron
Hebron (hebrejsko חֶבְרוֹן, Ḥevrōn) je največje mesto na Zahodnem bregu, ki leži 30 kilometrov južno od Jeruzalema.
Poglej Kanaan in Hebron
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Kanaan in Hekataj
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kanaan in Herodot
Het
Het je bil po Genezi 10:15 drugi Kanaanov sin in Noetov vnuk in legendarni praoče svetopisemskih Hetitov (Hetejcev).
Poglej Kanaan in Het
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Kanaan in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kanaan in Hetiti
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Poglej Kanaan in Hiksi
Hiviti
Hiviti ali Hivejci.
Poglej Kanaan in Hiviti
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Kanaan in Homer
Horemheb
Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli) je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).Strudwick, Helen (2006).
Poglej Kanaan in Horemheb
Horiti
Karta horitskih dežel Gora Hor, gledana s pečin pri Petri, 1849 Gora Hor Horiti ali Horéjci (hebrejsko חרים, Horim) so bili svetopisemsko ljudstvo, omenjeno 1. Mojzesovi knjigi 14:6, 36:20 in 5. Mojzesovi knjigi 2:12.
Poglej Kanaan in Horiti
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Kanaan in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Kanaan in Huriti
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Kanaan in Iliada
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Kanaan in Indoevropski jeziki
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Kanaan in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Kanaan in Iran
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Kanaan in Isin
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Kanaan in Islam
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Kanaan in Izrael
Izraelci
Izraelci so narod, ki danes primarno živi na območju Izraela, in ima okoli 7 milijonov pripadnikov.
Poglej Kanaan in Izraelci
Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Izraelsko kraljestvo je lahko.
Poglej Kanaan in Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Poglej Kanaan in Jamhad
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Kanaan in Ječmen
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Kanaan in Jeruzalem
Jordan
Reka Jordan, Galilejsko jezero in Mrtvo morje; satelitski posnetek Reka Jordan Oznaka reke Jordan Jordan je reka na Arabskem polotoku.
Poglej Kanaan in Jordan
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Kanaan in Jordanija
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Kanaan in Judeja
Judeja (rimska provinca)
Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Kanaan in Judeja (rimska provinca)
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Kanaan in Kadeš
Kadiš
Kadiš je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Kanaan in Kadiš
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Kanaan in Kamena doba
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Kanaan in Karkemiš
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Kanaan in Kartagina (občina)
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Kanaan in Kasiti
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Kanaan in Kilikija
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Kanaan in Klinopis
Konfederacija
Konfederacija oziroma sodržavje je državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na temelju mednarodne pogodbe.
Poglej Kanaan in Konfederacija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Kanaan in Kreta
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Kanaan in Kronos
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Kanaan in Larsa
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Kanaan in Levant
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Kanaan in Libanon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Kanaan in Libanonska cedra
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Kanaan in Lingua franca
Litani (reka)
Reka Litani Nahr al-Līṭānī, klasični Leontes (levji), je pomemben vodni vir v južnem Libanonu.
Poglej Kanaan in Litani (reka)
Lugal-Ane-Mundu
Lugal-Ane-Mundu ali Lugalanemundu (sumersko kralj ustvaril nebo) je bil najpomembnejši kralj sumerske mestne države Adab in v ''Seznamu sumerskih kraljev'' edini predstavnik Adabske dinastije, ki je vladal v 26.
Poglej Kanaan in Lugal-Ane-Mundu
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Kanaan in Luvijci
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Kanaan in Mari
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Kanaan in Medijci
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Poglej Kanaan in Megido
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kanaan in Mezopotamija
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Kanaan in Minojska doba
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Kanaan in Mitani
Mizraim
Mizraim (hebrejsko מִצְרַיִם / מִצְרָיִם, sodobno hebrejsko Micrájim, tibersko Miṣrājim/Miṣrájim, arabsko مصر, Miṣr) je hebrejsko in aramejsko ime Egipta.
Poglej Kanaan in Mizraim
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Poglej Kanaan in Moab
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Kanaan in Mrtvo morje
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Kanaan in Naram-Sin Akadski
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Kanaan in Nil
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Kanaan in Nova zaveza
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Kanaan in Novo egipčansko kraljestvo
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Kanaan in Odiseja
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Kanaan in Oljka
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Kanaan in Omajadski kalifat
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Kanaan in Oront
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Kanaan in Osemnajsta egipčanska dinastija
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Kanaan in Palestina
Palestinci
Palestinci je politična oznaka za ljudi, ki živijo na območju Palestine.
Poglej Kanaan in Palestinci
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Kanaan in Palmira
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Kanaan in Pšenica
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Kanaan in Perzija
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Kanaan in Perzijci
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Kanaan in Petindvajseta egipčanska dinastija
Pistacija
Pistácija ali rujevína (znanstveno ime Pistacia vera) je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko.
Poglej Kanaan in Pistacija
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Kanaan in Prazgodovina
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Kanaan in Provansa
Prvo vmesno obdobje Egipta
Prvo vmesno obdobje Egipta, pogosto opisano kot egipčanski srednji vek, je obdobje zgodovine Starega Egipta, ki je sledilo Staremu kraljestvu in trajalo približno sto petindvajset let od okoli 2181 do 2055 pr. n. št. V tem obodju so vladale Osma, Deveta, Deseta in del Enajste dinastije. Iz tega obdobja, zlasti z začetka, je ohranjenih zelo malo spomenikov.
Poglej Kanaan in Prvo vmesno obdobje Egipta
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Kanaan in Ramzes II.
Ramzes III.
Usermaatre Ramzes III. je bil drugi faraon Dvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 1186 do 1155 pr.
Poglej Kanaan in Ramzes III.
Retenu
Retenu (staroegipčansko rṯnw, Reṯenu, Retenu) je bilo staroegipčansko ime Kanaana in Sirije.
Poglej Kanaan in Retenu
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Kanaan in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kanaan in Rimsko cesarstvo
Rodovitni polmesec
Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.
Poglej Kanaan in Rodovitni polmesec
Samarija
Samarija (hebrejsko, arabsko ali) je pokrajina v Izraelu.
Poglej Kanaan in Samarija
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Poglej Kanaan in Sanherib
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Kanaan in Sargon Akadski
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Kanaan in Sargon II.
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Kanaan in Semiti
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Kanaan in Semitski jeziki
Senusret I.
Senusret I., znan tudi kot Sesostris I., je bil sin faraona Amenemheta I. in drugi faraon Dvanajste egipčanske dinastije.
Poglej Kanaan in Senusret I.
Senusret III.
Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III.
Poglej Kanaan in Senusret III.
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Poglej Kanaan in Seti I.
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Kanaan in Sidon
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Kanaan in Sirija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Kanaan in Skiti
Sodoma in Gomora
Sodoma in Gomora (/ ˈsɒdəm... ɡəˈmɒrə /) sta bili dve mesti, omenjeni v 1. Mojzesovi knjigi in v celotni hebrejski Bibliji, Novi zavezi in v devterokanonskih knjigah ter v Koranu in hadisu.
Poglej Kanaan in Sodoma in Gomora
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Kanaan in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Kanaan in Stari Egipt
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Kanaan in Steklo
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Kanaan in Suženjstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Kanaan in Sumerija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Kanaan in Sveto pismo
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Kanaan in Tešub
The Battle Hymn of the Republic
The Battle Hymn of the Republic je ameriška domoljubna glasba, ki je bila napisana med ameriško državljansko vojno.
Poglej Kanaan in The Battle Hymn of the Republic
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Kanaan in Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Kanaan in Tiglat-Pileser III.
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Kanaan in Tigris
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Kanaan in Tir
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Kanaan in Tir, Libanon
Tretja mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Tretja mitridatska vojna (73-63 pr. n. št.), zadnja in najdaljša vojna med Mitridatom VI. Pontskim in njegovimi zavezniki in Rimsko republiko.
Poglej Kanaan in Tretja mitridatska vojna
Tušratta
Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.
Poglej Kanaan in Tušratta
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Kanaan in Tukulti-Ninurta I.
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Kanaan in Turčija
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Kanaan in Tutankamon
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Kanaan in Tutmoz III.
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Kanaan in Ugarit
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Kanaan in Vino
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Kanaan in Zagros