Kalmiški kanat in Ruski imperij

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kalmiški kanat in Ruski imperij

Kalmiški kanat vs. Ruski imperij

Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi. Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Azija in Kalmiški kanat · Azija in Ruski imperij · Poglej več »

Azov

Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.

Azov in Kalmiški kanat · Azov in Ruski imperij · Poglej več »

Bitka pri Poltavi

Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.

Bitka pri Poltavi in Kalmiški kanat · Bitka pri Poltavi in Ruski imperij · Poglej več »

Elizabeta Ruska

Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.

Elizabeta Ruska in Kalmiški kanat · Elizabeta Ruska in Ruski imperij · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Evropa in Kalmiški kanat · Evropa in Ruski imperij · Poglej več »

Katarina Velika

Katarina II.

Kalmiški kanat in Katarina Velika · Katarina Velika in Ruski imperij · Poglej več »

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Kalmiški kanat in Kavkaz · Kavkaz in Ruski imperij · Poglej več »

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Kalmiški kanat in Kazahstan · Kazahstan in Ruski imperij · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Kalmiški kanat in Kitajska · Kitajska in Ruski imperij · Poglej več »

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Kalmiški kanat in Krimski kanat · Krimski kanat in Ruski imperij · Poglej več »

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Kalmiški kanat in Monarhija · Monarhija in Ruski imperij · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Kalmiški kanat in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Ruski imperij · Poglej več »

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Kalmiški kanat in Perzija · Perzija in Ruski imperij · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Kalmiški kanat in Ruščina · Ruščina in Ruski imperij · Poglej več »

Ruska pravoslavna cerkev

Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.

Kalmiški kanat in Ruska pravoslavna cerkev · Ruska pravoslavna cerkev in Ruski imperij · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Kalmiški kanat in Rusko carstvo · Ruski imperij in Rusko carstvo · Poglej več »

Velika severna vojna

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Kalmiški kanat in Velika severna vojna · Ruski imperij in Velika severna vojna · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Kalmiški kanat in Vzhodna pravoslavna cerkev · Ruski imperij in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »