51 odnosi: Atom, Berg, Bonn, Copleyjeva medalja, Düsseldorf, Električni naboj, Elektronka, Elektronski snop, Fizik, Fizika, Fotoluminiscenca, Gaspard Monge, Geisslerjeva cev, Geometer, Geometrija, Gustav Robert Kirchhoff, Hiperploskev, Homogene koordinate, Kemija, Kraljeva družba, London, Magnetno polje, Matematika, Nemčija, Nemci, Osnovni delec, Pariz, Plückerjeva konoida, Plückerjeva ploskev, Plin, Projektivna geometrija, Prusija, Razsežnost (vektorski prostor), Robert Wilhelm Bunsen, Snov, Sonce, Spekter, Spektralna črta, Spektroskopija, Univerza, Univerza v Berlinu, Univerza v Heidelbergu, Vakuum, Vektorski prostor, Vodik, Wuppertal, Znanost, 16. junij, 1801, 1868, ..., 22. maj. Razširi indeks (1 več) »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Julius Plücker in Atom · Poglej več »
Berg
Berg je priimek več oseb.
Novo!!: Julius Plücker in Berg · Poglej več »
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Novo!!: Julius Plücker in Bonn · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Julius Plücker in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Novo!!: Julius Plücker in Düsseldorf · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Julius Plücker in Električni naboj · Poglej več »
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Novo!!: Julius Plücker in Elektronka · Poglej več »
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Novo!!: Julius Plücker in Elektronski snop · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Julius Plücker in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Julius Plücker in Fizika · Poglej več »
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Novo!!: Julius Plücker in Fotoluminiscenca · Poglej več »
Gaspard Monge
Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.
Novo!!: Julius Plücker in Gaspard Monge · Poglej več »
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Novo!!: Julius Plücker in Geisslerjeva cev · Poglej več »
Geometer
Izraz geometer.
Novo!!: Julius Plücker in Geometer · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Julius Plücker in Geometrija · Poglej več »
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Julius Plücker in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Novo!!: Julius Plücker in Hiperploskev · Poglej več »
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Novo!!: Julius Plücker in Homogene koordinate · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Julius Plücker in Kemija · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Julius Plücker in Kraljeva družba · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Julius Plücker in London · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Julius Plücker in Magnetno polje · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Julius Plücker in Matematika · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Julius Plücker in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Julius Plücker in Nemci · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Julius Plücker in Osnovni delec · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Julius Plücker in Pariz · Poglej več »
Plückerjeva konoida
Plückerjeva konoida z ''n''.
Novo!!: Julius Plücker in Plückerjeva konoida · Poglej več »
Plückerjeva ploskev
Plückerjeva ploskev je ploskev ploskev četrte stopnje v trirazsežnem projektivnem prostoru.
Novo!!: Julius Plücker in Plückerjeva ploskev · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Julius Plücker in Plin · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Julius Plücker in Projektivna geometrija · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Julius Plücker in Prusija · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Julius Plücker in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Novo!!: Julius Plücker in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Julius Plücker in Snov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Julius Plücker in Sonce · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Julius Plücker in Spekter · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Julius Plücker in Spektralna črta · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Julius Plücker in Spektroskopija · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Julius Plücker in Univerza · Poglej več »
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Novo!!: Julius Plücker in Univerza v Berlinu · Poglej več »
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Julius Plücker in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Julius Plücker in Vakuum · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Julius Plücker in Vektorski prostor · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Julius Plücker in Vodik · Poglej več »
Wuppertal
Wuppertal je mesto s približno 360.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija.
Novo!!: Julius Plücker in Wuppertal · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Julius Plücker in Znanost · Poglej več »
16. junij
16.
Novo!!: Julius Plücker in 16. junij · Poglej več »
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Julius Plücker in 1801 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Julius Plücker in 1868 · Poglej več »
22. maj
22.
Novo!!: Julius Plücker in 22. maj · Poglej več »