Hitreje kot brskalnik!
192 odnosi: Alpe, Alpidska orogeneza, Alpsko smučanje, Apnenec, Avtocesta, Škrlatica, Špik, Živali, Čedad, Čenta, Italija, Bača, Bače, Baška grapa, Balvan, Belopeška jezera, Biatlon, Bled, Blejski vintgar, Blejsko jezero, Bohinj, Bohinjska proga, Bohinjsko jezero, Boka, Bovec, Brezno, Bukev, Celzijeva temperaturna lestvica, Cesta, Dinarsko gorovje, Dolina, Dolina Triglavskih jezer, Dolomit, Eocen, Fen (veter), Fliš, Fosil, Gaj Julij Cezar, Gorništvo, Gorovje, Gorske skupine v Julijcih, Gozd, Gozdarstvo, Greben, Gregorčičev slap, Hektar, Holocen, Idrijski prelom, Iglasti gozd, Italija, Jalovec, ..., Jama, Jelka (rod), Jelovica, Jesen, Jesenice, Jezero, Jura, Kamena doba, Kanalska dolina, Kaninsko pogorje, Kanjavec, Kmetijstvo, Kobarid, Kolesarstvo, Konglomerat, Kot, Julijske Alpe, Kotlina, Kranjska Gora, Kras, Kreda, Krma, Julijske Alpe, Krn, Krnica, Krnica, Pišnica, Krnsko jezero, Kvadratni kilometer, Lapor, Led, Ledena doba, Ledeniška dolina, Ledenik, Lišaj, Mala ledena doba, Mangart, Martuljški slapovi, Mežakla, Meja (razločitev), Mesec, Meter, Mezozoik, Mojstrovka, Montaž, Morena, Morje, Most na Soči, Mostnica, Nadiža, Naplavnina, Narava, Naselje, Navadni macesen, Nevejsko sedlo, Nevihta, Nova Gorica, Obseg, Oltar (gora), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orogeneza, Pašnik, Padavine, Peščenjak, Peričnik, Petrovo Brdo, Planica, Planika, Planinska zveza Slovenije, Pleistocen, Pobočje, Podnebje, Pohodništvo, Pokljuka, Pokrajina, Poletje, Ponce, Potok, Prebivalstvo, Predel, Predor, Predor Karavanke, Prelaz, Prisojnik, Prva svetovna vojna, Rabelj, Rabeljsko jezero, Rastlinstvo, Razor, Reka, Reklanska dolina, Rezija, Robič, Rušje, Rudarstvo, Rumeni svišč, Sava, Savica, Selška Sora, Slap, Slovenija, Smreka, Smučarski skoki, Smučišče, Sneg, Soča, Soška fronta, Spodnja Sorica, Srednji vek, Stol, Julijske Alpe, Stoletje, Svetovni pokal v alpskem smučanju, Tamar, Tek na smučeh (šport), Temperatura, Temperaturna inverzija, Tilment, Tolmin, Tolminska korita, Tovarna, Trenta, Trias, Triglav, Triglavski dom na Kredarici, Triglavski ledenik, Triglavski narodni park, Turizem, Veter, Viš, Videm, Italija, Visoki Rokav, Visokogorje, Voda, Vogel, Vrata, Vrata, Julijske Alpe, Vršič, Vrh, Vrsta (biologija), Vzhodne Julijske Alpe, Zadnjica, Zahodne Julijske Alpe, Zemeljski plaz, Zgornjesavska dolina, Zima. Razširi indeks (142 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Julijske Alpe in Alpe · Poglej več »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Novo!!: Julijske Alpe in Alpidska orogeneza · Poglej več »
Alpsko smučanje
Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.
Novo!!: Julijske Alpe in Alpsko smučanje · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Julijske Alpe in Apnenec · Poglej več »
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Novo!!: Julijske Alpe in Avtocesta · Poglej več »
Škrlatica
Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz) je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Škrlatica · Poglej več »
Špik
Gozda Martuljka Špik (2472 m) je gora v Julijskih Alpah in je del martuljške skupine.
Novo!!: Julijske Alpe in Špik · Poglej več »
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Novo!!: Julijske Alpe in Živali · Poglej več »
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Julijske Alpe in Čedad · Poglej več »
Čenta, Italija
Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Julijske Alpe in Čenta, Italija · Poglej več »
Bača
Bača v spodnjem toku Bača je 22 kilometrov dolga reka v Severno primorski regiji, ki izvira v bližini naselja Bača pri Podbrdu in oblikuje okrog 30 km dolgo dolino, imenovano Baška grapa.
Novo!!: Julijske Alpe in Bača · Poglej več »
Bače
Cerkev v Bačah s Sv. Krištofom in stopnjevanimi zunanjimi gotskimi oporniki prezbiterija in ladje ter z baročno lopo pred cerkvijo (foto: Jernej Šušteršič, avgust 1951) Bače (nemško Faak) je vaško, sedaj pretežno letoviško naselje med Rožem in Ziljo na nadmorski višini 560 m, 9 km jugovzhodno od Beljaka.
Novo!!: Julijske Alpe in Bače · Poglej več »
Baška grapa
Baška grapa Severna pobočja nad Baško grapo Baška grapa je okoli 30 km dolga dolina reke Bače, ki se v zgornjem delu vije v smeri severovzhod-jugozahod, v južnem delu pa preide v smer vzhod-zahod.
Novo!!: Julijske Alpe in Baška grapa · Poglej več »
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Novo!!: Julijske Alpe in Balvan · Poglej več »
Belopeška jezera
Belopeška jezera, tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri (posamično tudi Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Julijskih Alpah, natančneje v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.
Novo!!: Julijske Alpe in Belopeška jezera · Poglej več »
Biatlon
Biatlonci pri streljanju Biatlon je šport, ki združuje dve športni disciplini v eni, izraz pa se navadno uporablja za zimski šport, ki združuje smučarski tek in streljanje z malokalibrsko puško.
Novo!!: Julijske Alpe in Biatlon · Poglej več »
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Bled · Poglej več »
Blejski vintgar
Soteska Blejski vintgar, reka Radovna Ločni železniški most v Blejskem vintgarju Blejski vintgar, tudi samo Vintgar (po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna.
Novo!!: Julijske Alpe in Blejski vintgar · Poglej več »
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Novo!!: Julijske Alpe in Blejsko jezero · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Julijske Alpe in Bohinj · Poglej več »
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Novo!!: Julijske Alpe in Bohinjska proga · Poglej več »
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Novo!!: Julijske Alpe in Bohinjsko jezero · Poglej več »
Boka
Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok, ki je desni pritok Soče.
Novo!!: Julijske Alpe in Boka · Poglej več »
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Novo!!: Julijske Alpe in Bovec · Poglej več »
Brezno
Brezno je globoka jama s strmimi stenami.
Novo!!: Julijske Alpe in Brezno · Poglej več »
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Novo!!: Julijske Alpe in Bukev · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Julijske Alpe in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Novo!!: Julijske Alpe in Cesta · Poglej več »
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Novo!!: Julijske Alpe in Dinarsko gorovje · Poglej več »
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Novo!!: Julijske Alpe in Dolina · Poglej več »
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče.
Novo!!: Julijske Alpe in Dolina Triglavskih jezer · Poglej več »
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Novo!!: Julijske Alpe in Dolomit · Poglej več »
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Novo!!: Julijske Alpe in Eocen · Poglej več »
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Novo!!: Julijske Alpe in Fen (veter) · Poglej več »
Fliš
Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.
Novo!!: Julijske Alpe in Fliš · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Julijske Alpe in Fosil · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Julijske Alpe in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Gorništvo
Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.
Novo!!: Julijske Alpe in Gorništvo · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Julijske Alpe in Gorovje · Poglej več »
Gorske skupine v Julijcih
'''Gorske skupine Julijcev''' z mejami in imeni Gorske skupine Julijcev (Julijskih Alp) so naslednje skupine (z najvišjimi vrhovi).
Novo!!: Julijske Alpe in Gorske skupine v Julijcih · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Julijske Alpe in Gozd · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Julijske Alpe in Gozdarstvo · Poglej več »
Greben
Kamniti morski greben Greben (angl. reef) je lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Greben · Poglej več »
Gregorčičev slap
Gregorčičev slap je prvi in najvišji slap na potoku Volarja.
Novo!!: Julijske Alpe in Gregorčičev slap · Poglej več »
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Novo!!: Julijske Alpe in Hektar · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Julijske Alpe in Holocen · Poglej več »
Idrijski prelom
Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Idrijski prelom · Poglej več »
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Novo!!: Julijske Alpe in Iglasti gozd · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Julijske Alpe in Italija · Poglej več »
Jalovec
Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Jalovec · Poglej več »
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Novo!!: Julijske Alpe in Jama · Poglej več »
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Novo!!: Julijske Alpe in Jelka (rod) · Poglej več »
Jelovica
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.
Novo!!: Julijske Alpe in Jelovica · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Julijske Alpe in Jesen · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Jesenice · Poglej več »
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Novo!!: Julijske Alpe in Jezero · Poglej več »
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Novo!!: Julijske Alpe in Jura · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Julijske Alpe in Kamena doba · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Julijske Alpe in Kanalska dolina · Poglej več »
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Novo!!: Julijske Alpe in Kaninsko pogorje · Poglej več »
Kanjavec
Kanjavec iz doline Zadnjice Kanjavec je 2569 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Novo!!: Julijske Alpe in Kanjavec · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Julijske Alpe in Kmetijstvo · Poglej več »
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Kobarid · Poglej več »
Kolesarstvo
thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.
Novo!!: Julijske Alpe in Kolesarstvo · Poglej več »
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Novo!!: Julijske Alpe in Konglomerat · Poglej več »
Kot, Julijske Alpe
Kot je najkrajša in najstrmejša triglavska dolina v Julijskih Alpah.
Novo!!: Julijske Alpe in Kot, Julijske Alpe · Poglej več »
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Novo!!: Julijske Alpe in Kotlina · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Julijske Alpe in Kranjska Gora · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Julijske Alpe in Kras · Poglej več »
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Novo!!: Julijske Alpe in Kreda · Poglej več »
Krma, Julijske Alpe
Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata).
Novo!!: Julijske Alpe in Krma, Julijske Alpe · Poglej več »
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Novo!!: Julijske Alpe in Krn · Poglej več »
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Novo!!: Julijske Alpe in Krnica · Poglej več »
Krnica, Pišnica
Pogled na Krnico, zadaj z desne Škrlatica (najvišji vrh), Rakova špica (2545 m), Rogljica, Dovški Gamsovec (2442 m) in skrajno levo Kriška stena Krnica je približno 6 km dolga gorska dolina južno od Kranjske Gore, v območju Triglavskega narodnega parka.
Novo!!: Julijske Alpe in Krnica, Pišnica · Poglej več »
Krnsko jezero
Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.
Novo!!: Julijske Alpe in Krnsko jezero · Poglej več »
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Novo!!: Julijske Alpe in Kvadratni kilometer · Poglej več »
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Novo!!: Julijske Alpe in Lapor · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Julijske Alpe in Led · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Julijske Alpe in Ledena doba · Poglej več »
Ledeniška dolina
Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.
Novo!!: Julijske Alpe in Ledeniška dolina · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Julijske Alpe in Ledenik · Poglej več »
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Novo!!: Julijske Alpe in Lišaj · Poglej več »
Mala ledena doba
Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.
Novo!!: Julijske Alpe in Mala ledena doba · Poglej več »
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Mangart · Poglej več »
Martuljški slapovi
Spodnji Martuljški slap Zgornji Martuljški slap Martuljški slapovi (bolj natančno Martuljška slapova) se nahajajo v osrčju Martuljške skupine nad dolino Gozda Martuljka.
Novo!!: Julijske Alpe in Martuljški slapovi · Poglej več »
Mežakla
Mežakla je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovna na jugu in Savo Dolinko na severu.
Novo!!: Julijske Alpe in Mežakla · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Julijske Alpe in Meja (razločitev) · Poglej več »
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Novo!!: Julijske Alpe in Mesec · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Julijske Alpe in Meter · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Julijske Alpe in Mezozoik · Poglej več »
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Novo!!: Julijske Alpe in Mojstrovka · Poglej več »
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Novo!!: Julijske Alpe in Montaž · Poglej več »
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Novo!!: Julijske Alpe in Morena · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Julijske Alpe in Morje · Poglej več »
Most na Soči
Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.
Novo!!: Julijske Alpe in Most na Soči · Poglej več »
Mostnica
Mostnica je gorski potok v Bohinju, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku.
Novo!!: Julijske Alpe in Mostnica · Poglej več »
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Novo!!: Julijske Alpe in Nadiža · Poglej več »
Naplavnina
Aljaski Aluvialna ravnina v državnem parku Red Rock Canyon (Kalifornija) Naplavnina (tudi aluvij, iz latinskega alluvius oz. alluere, »umivati se«) je rahla glina, mulj, pesek ali prod, ki ga je tekoča voda odložila v strugi potoka, na poplavni ravnici, v aluvialnem stožcu, na plaži ali na podobnih lokacijah.
Novo!!: Julijske Alpe in Naplavnina · Poglej več »
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Novo!!: Julijske Alpe in Narava · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Julijske Alpe in Naselje · Poglej več »
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Novo!!: Julijske Alpe in Navadni macesen · Poglej več »
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Novo!!: Julijske Alpe in Nevejsko sedlo · Poglej več »
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Novo!!: Julijske Alpe in Nevihta · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Julijske Alpe in Nova Gorica · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Julijske Alpe in Obseg · Poglej več »
Oltar (gora)
Oltar je 2621 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, najvišja v Martuljški skupini gorá.
Novo!!: Julijske Alpe in Oltar (gora) · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Julijske Alpe in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Novo!!: Julijske Alpe in Orogeneza · Poglej več »
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Novo!!: Julijske Alpe in Pašnik · Poglej več »
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Novo!!: Julijske Alpe in Padavine · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Julijske Alpe in Peščenjak · Poglej več »
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Novo!!: Julijske Alpe in Peričnik · Poglej več »
Petrovo Brdo
Petrovo Brdo je razloženo naselje v zatrepu Baške grape v Občini Tolmin.
Novo!!: Julijske Alpe in Petrovo Brdo · Poglej več »
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Julijske Alpe in Planica · Poglej več »
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Novo!!: Julijske Alpe in Planika · Poglej več »
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Novo!!: Julijske Alpe in Planinska zveza Slovenije · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Julijske Alpe in Pleistocen · Poglej več »
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Novo!!: Julijske Alpe in Pobočje · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Julijske Alpe in Podnebje · Poglej več »
Pohodništvo
Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje.
Novo!!: Julijske Alpe in Pohodništvo · Poglej več »
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Novo!!: Julijske Alpe in Pokljuka · Poglej več »
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Novo!!: Julijske Alpe in Pokrajina · Poglej več »
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Novo!!: Julijske Alpe in Poletje · Poglej več »
Ponce
Ponce so gorska veriga v slovenskih Julijskih Alpah, ki poteka po državni meji z Italijo.
Novo!!: Julijske Alpe in Ponce · Poglej več »
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Novo!!: Julijske Alpe in Potok · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Julijske Alpe in Prebivalstvo · Poglej več »
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Novo!!: Julijske Alpe in Predel · Poglej več »
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Novo!!: Julijske Alpe in Predor · Poglej več »
Predor Karavanke
Karavanška predora sta dva.
Novo!!: Julijske Alpe in Predor Karavanke · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Julijske Alpe in Prelaz · Poglej več »
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Novo!!: Julijske Alpe in Prisojnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Julijske Alpe in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rabelj
Rabelj ( ) je naselje blizu Trbiža v Italiji, na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Julijske Alpe in Rabelj · Poglej več »
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Julijske Alpe in Rabeljsko jezero · Poglej več »
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Novo!!: Julijske Alpe in Rastlinstvo · Poglej več »
Razor
256x256px Razor z višino 2601 m spada med najvišje vrhove Julijskih Alp.
Novo!!: Julijske Alpe in Razor · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Julijske Alpe in Reka · Poglej več »
Reklanska dolina
Reklanska dolina, tudi Reklanica (italijansko Val Raccolana), je dolina v zahodnih Julijskih Alpah v Italiji, dolga okoli 16 km.
Novo!!: Julijske Alpe in Reklanska dolina · Poglej več »
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Julijske Alpe in Rezija · Poglej več »
Robič
Robič je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Julijske Alpe in Robič · Poglej več »
Rušje
Rušje (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).
Novo!!: Julijske Alpe in Rušje · Poglej več »
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Novo!!: Julijske Alpe in Rudarstvo · Poglej več »
Rumeni svišč
Rumeni svišč ali košutnik (znanstveno ime Gentiana lutea) je trajnica iz družine sviščevk.
Novo!!: Julijske Alpe in Rumeni svišč · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Julijske Alpe in Sava · Poglej več »
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Novo!!: Julijske Alpe in Savica · Poglej več »
Selška Sora
Sélška Sóra (tudi Selščica) je reka v zahodni Sloveniji, levi povirni pritok Sore, ki se v Škofji Loki združi s Poljansko Soro.
Novo!!: Julijske Alpe in Selška Sora · Poglej več »
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Novo!!: Julijske Alpe in Slap · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Julijske Alpe in Slovenija · Poglej več »
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Novo!!: Julijske Alpe in Smreka · Poglej več »
Smučarski skoki
Stefan Kraft; z 253,5 metri je aktualni svetovni rekorder Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje.
Novo!!: Julijske Alpe in Smučarski skoki · Poglej več »
Smučišče
Smučišče Smučišče je izraz za urejeno in označeno področje ali pot na pobočju gore, ki je namenjeno smučanju, deskanju ali drugim zimskim športom.
Novo!!: Julijske Alpe in Smučišče · Poglej več »
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Novo!!: Julijske Alpe in Sneg · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Julijske Alpe in Soča · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Julijske Alpe in Soška fronta · Poglej več »
Spodnja Sorica
Spodnja Sorica je razloženo središčno naselje v Občini Železniki.
Novo!!: Julijske Alpe in Spodnja Sorica · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Julijske Alpe in Srednji vek · Poglej več »
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Novo!!: Julijske Alpe in Stol, Julijske Alpe · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Julijske Alpe in Stoletje · Poglej več »
Svetovni pokal v alpskem smučanju
Svetovni pokal v alpskem smučanju je zaporedje več tekem v alpskem smučanju, ki jih nadzira FIS.
Novo!!: Julijske Alpe in Svetovni pokal v alpskem smučanju · Poglej več »
Tamar
Tamar je lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Tamar · Poglej več »
Tek na smučeh (šport)
Tek na smučeh v Julijskih Alpah. Tek na smučeh Tek na smučeh je vrsta hitre hoje, oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih predelih.
Novo!!: Julijske Alpe in Tek na smučeh (šport) · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Julijske Alpe in Temperatura · Poglej več »
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Novo!!: Julijske Alpe in Temperaturna inverzija · Poglej več »
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Novo!!: Julijske Alpe in Tilment · Poglej več »
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Julijske Alpe in Tolmin · Poglej več »
Tolminska korita
Hudičev most Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice.
Novo!!: Julijske Alpe in Tolminska korita · Poglej več »
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Novo!!: Julijske Alpe in Tovarna · Poglej več »
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Novo!!: Julijske Alpe in Trenta · Poglej več »
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Novo!!: Julijske Alpe in Trias · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Julijske Alpe in Triglav · Poglej več »
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Novo!!: Julijske Alpe in Triglavski dom na Kredarici · Poglej več »
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Novo!!: Julijske Alpe in Triglavski ledenik · Poglej več »
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Novo!!: Julijske Alpe in Triglavski narodni park · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Julijske Alpe in Turizem · Poglej več »
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Novo!!: Julijske Alpe in Veter · Poglej več »
Viš
Viš je lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Viš · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Julijske Alpe in Videm, Italija · Poglej več »
Visoki Rokav
Visoki Rokav je z 2646 mnm peta najvišja gora v Sloveniji in hkrati najvišja slovenska gora, na katero ni označene poti.
Novo!!: Julijske Alpe in Visoki Rokav · Poglej več »
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Novo!!: Julijske Alpe in Visokogorje · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Julijske Alpe in Voda · Poglej več »
Vogel
Vogel je 1923 m visok gorski masiv oziroma planota, ki leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Julijske Alpe in Vogel · Poglej več »
Vrata
Vrata so lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Vrata · Poglej več »
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Novo!!: Julijske Alpe in Vrata, Julijske Alpe · Poglej več »
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Novo!!: Julijske Alpe in Vršič · Poglej več »
Vrh
Vrh je lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Vrh · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Julijske Alpe in Vrsta (biologija) · Poglej več »
Vzhodne Julijske Alpe
Aljažev dom v Vratih, 1011 metrov Martuljška skupina (levo) in Škrlatica (desno) Vzhodne Julijske Alpe so najobsežnejši del Julijskih Alp, v kateri so vrhovi od 500 pa do skoraj 3000 metrov nadmorske višine.
Novo!!: Julijske Alpe in Vzhodne Julijske Alpe · Poglej več »
Zadnjica
Zadnjica je lahko.
Novo!!: Julijske Alpe in Zadnjica · Poglej več »
Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so del Julijskih Alp, ki so po obsegu manjše kot Vzhodne Julijske Alpe.
Novo!!: Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe · Poglej več »
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Novo!!: Julijske Alpe in Zemeljski plaz · Poglej več »
Zgornjesavska dolina
Zgornjesavska dolina (imenovana tudi samo Dolina) je alpska dolina, po kateri teče reka Sava Dolinka.
Novo!!: Julijske Alpe in Zgornjesavska dolina · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Julijske Alpe in Zima · Poglej več »
Preusmerja sem:
Alpi Giulie, Julijci, Julijske alpe.
