Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Aškenazi, Ždinja vas, Boris Urbančič, Celovec, Centralno pokopališče Žale, Druga svetovna vojna, Hebrejščina, Hrvaščina, Izrael, Janez Evangelist Krek, Janez Gradišnik, Jidiš, Judeja, Judje v Sloveniji, Klemen Jelinčič Boeta, Koroška (zvezna dežela), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Latinščina, Lendava, Lev Kreft, Lev Menaše, Ljubljana, Luc Menaše, Madžarščina, Murska Sobota, Nemci, Nova zaveza, Palestina (regija), Prekmurje, Prekmursko narečje, Provinca, Prva svetovna vojna, Radiotelevizija Slovenija, Samarija, Slovani, Slovanski jeziki, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenski pravopis, Sopomenka, Stara cerkvena slovanščina, Sveti Štefan, Trubar.
Aškenazi
Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Jud ali Žid in Aškenazi · Poglej več »
Ždinja vas
Ždinja vas je naselje v Občini Novo mesto.
Novo!!: Jud ali Žid in Ždinja vas · Poglej več »
Boris Urbančič
Boris Urbančič, slovenski jezikoslovec, slovenist in bohemist, * 21. december 1913, † 14. avgust 1998.
Novo!!: Jud ali Žid in Boris Urbančič · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Jud ali Žid in Celovec · Poglej več »
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Novo!!: Jud ali Žid in Centralno pokopališče Žale · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Jud ali Žid in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Novo!!: Jud ali Žid in Hebrejščina · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Jud ali Žid in Hrvaščina · Poglej več »
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Novo!!: Jud ali Žid in Izrael · Poglej več »
Janez Evangelist Krek
Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.
Novo!!: Jud ali Žid in Janez Evangelist Krek · Poglej več »
Janez Gradišnik
Janez Gradišnik, slovenski pisatelj, esejist, slovaropisec in prevajalec, * 22. september 1917, Stražišče pri Prevaljah, † 5. marec 2009, Ljubljana.
Novo!!: Jud ali Žid in Janez Gradišnik · Poglej več »
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Novo!!: Jud ali Žid in Jidiš · Poglej več »
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Novo!!: Jud ali Žid in Judeja · Poglej več »
Judje v Sloveniji
Slovenski Judi so organizirani v Judovsko skupnost Slovenije, JSS, s sedežem v Ljubljani (leta 2003 so dobili tudi dvoranico, poimenovano sinagoga.) Uradni podatki o številu njenih članov niso javno dostopni.
Novo!!: Jud ali Žid in Judje v Sloveniji · Poglej več »
Klemen Jelinčič Boeta
Klemen Jelinčič Boeta, slovenski antropolog, sociolog, zgodovinar, prevajalec, * 13. april 1973, Ljubljana.
Novo!!: Jud ali Žid in Klemen Jelinčič Boeta · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Jud ali Žid in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Jud ali Žid in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Jud ali Žid in Kranjska · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Jud ali Žid in Latinščina · Poglej več »
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Novo!!: Jud ali Žid in Lendava · Poglej več »
Lev Kreft
Lev Kreft, slovenski politik, poslanec, urednik, filozof in sociolog, * 15. september 1951, Ljubljana.
Novo!!: Jud ali Žid in Lev Kreft · Poglej več »
Lev Menaše
Lev Menaše, slovenski umetnostni zgodovinar in pedagog, * 1950, Ljubljana.
Novo!!: Jud ali Žid in Lev Menaše · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Jud ali Žid in Ljubljana · Poglej več »
Luc Menaše
Luc Menaše, slovenski umetnostni zgodovinar, profesor, leksikograf, publicist, kritik, * 3. april 1925, Šentlambert, † 2. julij 2002, Ljubljana.
Novo!!: Jud ali Žid in Luc Menaše · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Jud ali Žid in Madžarščina · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Jud ali Žid in Murska Sobota · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Jud ali Žid in Nemci · Poglej več »
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Novo!!: Jud ali Žid in Nova zaveza · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Jud ali Žid in Palestina (regija) · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Jud ali Žid in Prekmurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Jud ali Žid in Prekmursko narečje · Poglej več »
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Novo!!: Jud ali Žid in Provinca · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jud ali Žid in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radiotelevizija Slovenija
Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.
Novo!!: Jud ali Žid in Radiotelevizija Slovenija · Poglej več »
Samarija
Samarija (hebrejsko, arabsko ali) je pokrajina v Izraelu.
Novo!!: Jud ali Žid in Samarija · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Jud ali Žid in Slovani · Poglej več »
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Jud ali Žid in Slovanski jeziki · Poglej več »
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Novo!!: Jud ali Žid in Slovar slovenskega knjižnega jezika · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Jud ali Žid in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Jud ali Žid in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Jud ali Žid in Slovenija · Poglej več »
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Novo!!: Jud ali Žid in Slovenski pravopis · Poglej več »
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Novo!!: Jud ali Žid in Sopomenka · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Jud ali Žid in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Sveti Štefan
Sveti Štefan je krščanski svetnik.
Novo!!: Jud ali Žid in Sveti Štefan · Poglej več »
Trubar
Trubar je lahko.
Novo!!: Jud ali Žid in Trubar · Poglej več »
