Josip Samujilovič Šklovski in Prasevanje

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Josip Samujilovič Šklovski in Prasevanje

Josip Samujilovič Šklovski vs. Prasevanje

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija). Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Astrofizika in Josip Samujilovič Šklovski · Astrofizika in Prasevanje · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Josip Samujilovič Šklovski · Elektron in Prasevanje · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Josip Samujilovič Šklovski · Gibanje in Prasevanje · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Josip Samujilovič Šklovski · Hitrost in Prasevanje · Poglej več »

Jakov Borisovič Zeldovič

Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.

Jakov Borisovič Zeldovič in Josip Samujilovič Šklovski · Jakov Borisovič Zeldovič in Prasevanje · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Josip Samujilovič Šklovski in Magnetno polje · Magnetno polje in Prasevanje · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Josip Samujilovič Šklovski in Rimska cesta (galaksija) · Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Josip Samujilovič Šklovski in Sonce · Prasevanje in Sonce · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Josip Samujilovič Šklovski in Supernova · Prasevanje in Supernova · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Josip Samujilovič Šklovski in Svetlobno leto · Prasevanje in Svetlobno leto · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Josip Samujilovič Šklovski in Zemlja · Prasevanje in Zemlja · Poglej več »