Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze
Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Anastas Mikojan, Češkoslovaška, Boris Jelcin, Destalinizacija, Druga svetovna vojna, Francija, Hladna vojna, Japonska, Karl Marx, Komunistična partija Sovjetske zveze, Kurilsko otočje, Leonid Brežnjev, Marksizem, Marksizem-leninizem, Mihail Gorbačov, Moskva, NATO, Nemška demokratična republika, Nikita Hruščov, O kultu osebnosti in njegovih posledicah, Oktobrska revolucija, Operacija Barbarossa, Prva svetovna vojna, Razpad Sovjetske zveze, Romunija, Rusija, Ruska državljanska vojna, Socializem, Sovjetska zveza, Stalinizem, ..., Tbilisi, Tretji rajh, Varšavski pakt, Vladimir Lenin. Razširi indeks (4 več) »
Anastas Mikojan
Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Anastas Mikojan in Josif Stalin · Anastas Mikojan in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Josif Stalin in Češkoslovaška · Zgodovina Sovjetske zveze in Češkoslovaška ·
Boris Jelcin
Boris Nikolajevič Jelcin, ruski politik, * 1. februar 1931, vas Butka, Sverdlovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 23. april 2007, Moskva, Rusija.
Boris Jelcin in Josif Stalin · Boris Jelcin in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Destalinizacija
Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.
Destalinizacija in Josif Stalin · Destalinizacija in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Josif Stalin · Druga svetovna vojna in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Josif Stalin · Francija in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Hladna vojna in Josif Stalin · Hladna vojna in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Josif Stalin · Japonska in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Josif Stalin in Karl Marx · Karl Marx in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Josif Stalin in Komunistična partija Sovjetske zveze · Komunistična partija Sovjetske zveze in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Josif Stalin in Kurilsko otočje · Kurilsko otočje in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Josif Stalin in Leonid Brežnjev · Leonid Brežnjev in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Josif Stalin in Marksizem · Marksizem in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Josif Stalin in Marksizem-leninizem · Marksizem-leninizem in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Josif Stalin in Mihail Gorbačov · Mihail Gorbačov in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Josif Stalin in Moskva · Moskva in Zgodovina Sovjetske zveze ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Josif Stalin in NATO · NATO in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Josif Stalin in Nemška demokratična republika · Nemška demokratična republika in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Josif Stalin in Nikita Hruščov · Nikita Hruščov in Zgodovina Sovjetske zveze ·
O kultu osebnosti in njegovih posledicah
destalinizacije O kultu osebnosti in njegovih posledicah, bolj znan kot Tajni govor, je bilo poročilo sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, na 20.
Josif Stalin in O kultu osebnosti in njegovih posledicah · O kultu osebnosti in njegovih posledicah in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Josif Stalin in Oktobrska revolucija · Oktobrska revolucija in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Josif Stalin in Operacija Barbarossa · Operacija Barbarossa in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Josif Stalin in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Josif Stalin in Razpad Sovjetske zveze · Razpad Sovjetske zveze in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Josif Stalin in Romunija · Romunija in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Josif Stalin in Rusija · Rusija in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Josif Stalin in Ruska državljanska vojna · Ruska državljanska vojna in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Josif Stalin in Socializem · Socializem in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Josif Stalin in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Josif Stalin in Stalinizem · Stalinizem in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Josif Stalin in Tbilisi · Tbilisi in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Josif Stalin in Tretji rajh · Tretji rajh in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Josif Stalin in Varšavski pakt · Varšavski pakt in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Josif Stalin in Vladimir Lenin · Vladimir Lenin in Zgodovina Sovjetske zveze ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze
Primerjava med Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze
Josif Stalin 310 odnose, medtem ko je Zgodovina Sovjetske zveze 54. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 9.34% = 34 / (310 + 54).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Josif Stalin in Zgodovina Sovjetske zveze. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
