Podobnosti med Josif Stalin in T-34
Josif Stalin in T-34 še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Španska državljanska vojna, Češkoslovaška, Bitka pri Kursku, Druga svetovna vojna, Francija, Georgij Konstantinovič Žukov, Harkov, Japonska, Kavkaz, Kijev, Kitajska, Kliment Jefremovič Vorošilov, Komsomol, Korejska vojna, Libija, Litva, Moskva, Nemška demokratična republika, Operacija Bagration, Operacija Barbarossa, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Romunija, Sankt Peterburg, Seul, Severna Koreja, Sovjetska zveza, Tretji rajh, Volgograd, Wehrmacht, ..., Zimska vojna. Razširi indeks (1 več) »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Španska državljanska vojna in Josif Stalin · Španska državljanska vojna in T-34 ·
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Josif Stalin in Češkoslovaška · T-34 in Češkoslovaška ·
Bitka pri Kursku
Sovjetski strelci pri obrambi položajev pred nemško motorizirano pehoto in oklepnimi enotami podprtimi z jurišnimi bombniki bitke pri Prohorovki Bitka pri Kursku ali nemško Unternehmen Zitadelle je bila največja tankovska bitka v zgodovini.
Bitka pri Kursku in Josif Stalin · Bitka pri Kursku in T-34 ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Josif Stalin · Druga svetovna vojna in T-34 ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Josif Stalin · Francija in T-34 ·
Georgij Konstantinovič Žukov
Georgij Konstantinovič Žukov, ruski general, politik, maršal in četverni heroj Sovjetske zveze, * 1. december (19. november, ruski koledar) 1896, zaselek Strelkovka pri Moskvi, Kaluška gubernija, Ruski imperij (danes Kaluška oblast, Rusija) † 18. junij 1974, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Georgij Konstantinovič Žukov in Josif Stalin · Georgij Konstantinovič Žukov in T-34 ·
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Harkov in Josif Stalin · Harkov in T-34 ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Josif Stalin · Japonska in T-34 ·
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Josif Stalin in Kavkaz · Kavkaz in T-34 ·
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Josif Stalin in Kijev · Kijev in T-34 ·
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Josif Stalin in Kitajska · Kitajska in T-34 ·
Kliment Jefremovič Vorošilov
Gorki in Stalin leta 1931 Stalin (levo) in Vorošilov (desno) med pogovori leta 1935. Kliment Jefremovič Vorošilov (rusko Климе́нт Ефре́мович Вороши́лов), ruski boljševik, vojak, politik, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1881, vas Verhnjeje pri Jekaterinoslavu (danes Dnipro), Bahmutski okraj, Jekaterinoslavska gubernija, (tedaj Ruski imperij), danes Ukrajina, † 2. december 1969, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Josif Stalin in Kliment Jefremovič Vorošilov · Kliment Jefremovič Vorošilov in T-34 ·
Komsomol
Značka pripadnikov Komsomola Komsomol (rusko Комсомол) je zloženka iz polnega ruskega naziva Kommunističeskij sojuz molodeži (Коммунистический союз молодёжи oziroma v slovenskem prevodu Komunistična mladinska organizacija).
Josif Stalin in Komsomol · Komsomol in T-34 ·
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
Josif Stalin in Korejska vojna · Korejska vojna in T-34 ·
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Josif Stalin in Libija · Libija in T-34 ·
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Josif Stalin in Litva · Litva in T-34 ·
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Josif Stalin in Moskva · Moskva in T-34 ·
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Josif Stalin in Nemška demokratična republika · Nemška demokratična republika in T-34 ·
Operacija Bagration
Operacija Bagration je bila sovjetska ofenzivna vojaška operacija med drugo svetovno vojno, v kateri je Rdeča armada očistila Belorusijo in uničila nemško armadno skupino Center.
Josif Stalin in Operacija Bagration · Operacija Bagration in T-34 ·
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Josif Stalin in Operacija Barbarossa · Operacija Barbarossa in T-34 ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Josif Stalin in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in T-34 ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Josif Stalin in Rdeča armada · Rdeča armada in T-34 ·
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Josif Stalin in Romunija · Romunija in T-34 ·
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Josif Stalin in Sankt Peterburg · Sankt Peterburg in T-34 ·
Seul
Seul (Seoul 서울) je glavno mesto Južne Koreje (Republike Koreje) in največje mesto v državi.
Josif Stalin in Seul · Seul in T-34 ·
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Josif Stalin in Severna Koreja · Severna Koreja in T-34 ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Josif Stalin in Sovjetska zveza · Sovjetska zveza in T-34 ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Josif Stalin in Tretji rajh · T-34 in Tretji rajh ·
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Josif Stalin in Volgograd · T-34 in Volgograd ·
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Josif Stalin in Wehrmacht · T-34 in Wehrmacht ·
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Josif Stalin in T-34 imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Josif Stalin in T-34
Primerjava med Josif Stalin in T-34
Josif Stalin 310 odnose, medtem ko je T-34 139. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 6.90% = 31 / (310 + 139).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Josif Stalin in T-34. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: