Podobnosti med Josif Stalin in Komunizem
Josif Stalin in Komunizem še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej Ivanovič Rikov, Ateizem, Avtoritarnost, Boljševiki, Buržoazija, Državni udar, Druga svetovna vojna, Enostrankarski sistem, Fašizem, Grigorij Jevsejevič Zinovjev, Hladna vojna, Informbiro, Japonska, Karl Marx, Kim Il-sung, Kominterna, Komunistična partija Kitajske, Komunistična partija Sovjetske zveze, Korejska vojna, Kuomintang, Leninizem, Lev Borisovič Kamenjev, Ljudska republika Kitajska, Mao Cetung, Marksizem, Marksizem-leninizem, NATO, Nikita Hruščov, Nikolaj Ivanovič Buharin, Nova ekonomska politika, ..., Oktobrska revolucija, Prva svetovna vojna, Razpad Sovjetske zveze, Razredni boj, Ruska državljanska vojna, Ruski imperij, Severna Koreja, Smrt in pogreb Josifa Stalina, Socializem, Socialna demokracija, Sovjetska zveza, Totalitarizem, Velika čistka, Vladimir Lenin. Razširi indeks (14 več) »
Aleksej Ivanovič Rikov
Aleksej Ivanovič Rikov, ruski politik, * 25. februar 1881, Saratov, † 15. marec 1938, Moskva.
Aleksej Ivanovič Rikov in Josif Stalin · Aleksej Ivanovič Rikov in Komunizem ·
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Ateizem in Josif Stalin · Ateizem in Komunizem ·
Avtoritarnost
EIU leta 2020. Države, v katerih vladajo avtoritarni sistemi, so prikazane z rdečo. Avtoritarnost je oblika vladanja za katero je značilna močna centraliziranost in omejene politične svoboščine.
Avtoritarnost in Josif Stalin · Avtoritarnost in Komunizem ·
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Boljševiki in Josif Stalin · Boljševiki in Komunizem ·
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Buržoazija in Josif Stalin · Buržoazija in Komunizem ·
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Državni udar in Josif Stalin · Državni udar in Komunizem ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Josif Stalin · Druga svetovna vojna in Komunizem ·
Enostrankarski sistem
Enostrankarski sistem je način državne ureditve.
Enostrankarski sistem in Josif Stalin · Enostrankarski sistem in Komunizem ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Fašizem in Josif Stalin · Fašizem in Komunizem ·
Grigorij Jevsejevič Zinovjev
Grigorij Jevsejevič Zinovjev (rojen kot Grigorij Jevsejevič Radomislski), ruski komunist, * 1883, † 1936.
Grigorij Jevsejevič Zinovjev in Josif Stalin · Grigorij Jevsejevič Zinovjev in Komunizem ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Hladna vojna in Josif Stalin · Hladna vojna in Komunizem ·
Informbiro
Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.
Informbiro in Josif Stalin · Informbiro in Komunizem ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Josif Stalin · Japonska in Komunizem ·
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Josif Stalin in Karl Marx · Karl Marx in Komunizem ·
Kim Il-sung
Kim Il-sung (korejsko 김일성), vrhovni vodja Severne Koreje, * 15. april 1912, Mangjongde, † 8. julij 1994, Pjongjang.
Josif Stalin in Kim Il-sung · Kim Il-sung in Komunizem ·
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Josif Stalin in Kominterna · Kominterna in Komunizem ·
Komunistična partija Kitajske
Komunistična partija Kitajske (Čungguo Gongčandang, 中国共产党) je stranka, ki vodi Ljudsko republiko Kitajsko od njene ustanovitve leta 1949.
Josif Stalin in Komunistična partija Kitajske · Komunistična partija Kitajske in Komunizem ·
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Josif Stalin in Komunistična partija Sovjetske zveze · Komunistična partija Sovjetske zveze in Komunizem ·
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
Josif Stalin in Korejska vojna · Komunizem in Korejska vojna ·
Kuomintang
Kuomintang (tudi Kuo-Min-Tang; slovensko »Ljudska narodna stranka«) je bila ustanovljena leta 1911 in je postala središče kitajske revolucije v prvi polovici 20.
Josif Stalin in Kuomintang · Komunizem in Kuomintang ·
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Josif Stalin in Leninizem · Komunizem in Leninizem ·
Lev Borisovič Kamenjev
Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.
Josif Stalin in Lev Borisovič Kamenjev · Komunizem in Lev Borisovič Kamenjev ·
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Josif Stalin in Ljudska republika Kitajska · Komunizem in Ljudska republika Kitajska ·
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.
Josif Stalin in Mao Cetung · Komunizem in Mao Cetung ·
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Josif Stalin in Marksizem · Komunizem in Marksizem ·
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Josif Stalin in Marksizem-leninizem · Komunizem in Marksizem-leninizem ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Josif Stalin in NATO · Komunizem in NATO ·
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Josif Stalin in Nikita Hruščov · Komunizem in Nikita Hruščov ·
Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Josif Stalin in Nikolaj Ivanovič Buharin · Komunizem in Nikolaj Ivanovič Buharin ·
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Josif Stalin in Nova ekonomska politika · Komunizem in Nova ekonomska politika ·
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Josif Stalin in Oktobrska revolucija · Komunizem in Oktobrska revolucija ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Josif Stalin in Prva svetovna vojna · Komunizem in Prva svetovna vojna ·
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Josif Stalin in Razpad Sovjetske zveze · Komunizem in Razpad Sovjetske zveze ·
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Josif Stalin in Razredni boj · Komunizem in Razredni boj ·
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Josif Stalin in Ruska državljanska vojna · Komunizem in Ruska državljanska vojna ·
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Josif Stalin in Ruski imperij · Komunizem in Ruski imperij ·
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Josif Stalin in Severna Koreja · Komunizem in Severna Koreja ·
Smrt in pogreb Josifa Stalina
Stalinova pogrebna povorka na cesti Ohotni Rjad Josif Stalin, drugi vodja Sovjetske zveze, je umrl 5. marca 1953 v vasi Kuncevo blizu Moskve po možganski kapi. V njegovo čast je bil prirejen državni pogreb z razglašenim štiridnevnim narodnim žalovanjem.
Josif Stalin in Smrt in pogreb Josifa Stalina · Komunizem in Smrt in pogreb Josifa Stalina ·
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Josif Stalin in Socializem · Komunizem in Socializem ·
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Josif Stalin in Socialna demokracija · Komunizem in Socialna demokracija ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Josif Stalin in Sovjetska zveza · Komunizem in Sovjetska zveza ·
Totalitarizem
Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.
Josif Stalin in Totalitarizem · Komunizem in Totalitarizem ·
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Josif Stalin in Velika čistka · Komunizem in Velika čistka ·
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Josif Stalin in Vladimir Lenin · Komunizem in Vladimir Lenin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Josif Stalin in Komunizem imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Josif Stalin in Komunizem
Primerjava med Josif Stalin in Komunizem
Josif Stalin 310 odnose, medtem ko je Komunizem 189. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 8.82% = 44 / (310 + 189).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Josif Stalin in Komunizem. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: