Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Anglija, Belfast, Britanci, Christchurch, Cunard Line, Dorset, Edward J. Smith, Evropa, Gibraltar, Hull, Jorkšir, Ledena gora, Liverpool, Morje, New York, Pomorstvo, Potop ladje RMS Titanic, Prva svetovna vojna, Reševalni čolni ladje RMS Titanic, RMS Aquitania, RMS Carpathia, RMS Olympic, RMS Titanic, SS Californian, Thomas Andrews, Torpedo, Tromboza, White Star Line, 1884, 1967, 23. marec, 25. april.
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Joseph Boxhall in Anglija · Poglej več »
Belfast
Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja') je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku.
Novo!!: Joseph Boxhall in Belfast · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Joseph Boxhall in Britanci · Poglej več »
Christchurch
Christchurch (Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury.
Novo!!: Joseph Boxhall in Christchurch · Poglej več »
Cunard Line
Logotip družbe Cunard Line (med letoma 1934 in 1948 Cunard ''White Star Line'') je britanska pomorska družba.
Novo!!: Joseph Boxhall in Cunard Line · Poglej več »
Dorset
Lega tradicionalne grofije Dorset v Angliji Dorset (arhaično Dorsetshire) je ena od 48 tradicionalnih grofij s 744.041 prebivalci, ki živijo na površini 2655 km² in je ena od 77 nemetropolitanskih grofij v jugozahodni Angliji s 412.905 prebivalci in površino 2542 km².
Novo!!: Joseph Boxhall in Dorset · Poglej več »
Edward J. Smith
Edward John Smith, britanski mornar, pomorščak, častnik in kapitan * 27. januar 1850, Hanley, Stafforshide, Združeno Kraljestvo † 15. april 1912, Severni Atlantik.
Novo!!: Joseph Boxhall in Edward J. Smith · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Joseph Boxhall in Evropa · Poglej več »
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Joseph Boxhall in Gibraltar · Poglej več »
Hull
Hull je lahko.
Novo!!: Joseph Boxhall in Hull · Poglej več »
Jorkšir
Lega grofije v Angliji Zastava grofije Jórkšir je zgodovinska grofija v severnem delu Anglije in največja v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Joseph Boxhall in Jorkšir · Poglej več »
Ledena gora
Ledena gora v Arktičnem morju Ledena gora je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od ledenika ali kot oblika ledene police prosto plava v odprtih (slanih) vodah.
Novo!!: Joseph Boxhall in Ledena gora · Poglej več »
Liverpool
Liverpool je pristaniško mesto in metropolitansko območje v Severozahodni Angliji na vzhodnem bregu reke Mersey.
Novo!!: Joseph Boxhall in Liverpool · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Joseph Boxhall in Morje · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Joseph Boxhall in New York · Poglej več »
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Novo!!: Joseph Boxhall in Pomorstvo · Poglej več »
Potop ladje RMS Titanic
RMS Titanic je potonil v severnem Atlantskem oceanu, v zgodnjih urah 15.
Novo!!: Joseph Boxhall in Potop ladje RMS Titanic · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Joseph Boxhall in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reševalni čolni ladje RMS Titanic
RMS Carpathie ob 7:15 zjutraj, 15. aprila 1912. Reševalni čolni ladje RMS Titanic so imeli ključno vlogo v nesreči med 14.
Novo!!: Joseph Boxhall in Reševalni čolni ladje RMS Titanic · Poglej več »
RMS Aquitania
RMS Aquitania je bila britanska oceanska linijska ladja družbe Cunard Line, v službi od leta 1914 do 1950.
Novo!!: Joseph Boxhall in RMS Aquitania · Poglej več »
RMS Carpathia
RMS Carpathia je bila čezoceanska potniška ladja v lasti družbe Cunard Line.
Novo!!: Joseph Boxhall in RMS Carpathia · Poglej več »
RMS Olympic
RMS Olympic (Royal Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line.
Novo!!: Joseph Boxhall in RMS Olympic · Poglej več »
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Novo!!: Joseph Boxhall in RMS Titanic · Poglej več »
SS Californian
SS Californian zjutraj po potopu ladje Titanic. SS Californian je bil britanski prekooceanski potniški parnik v lasti družbe Leyland Line, ki je najbolj znan po tem, da aprila 1912 ni pomagal med potopom ladje RMS Titanic, čeprav je bil najbližje plovilo v bližini kraja nesreče, od Titanica oddaljeno le nekaj milj.
Novo!!: Joseph Boxhall in SS Californian · Poglej več »
Thomas Andrews
Thomas Andrews, britanski poslovnež in inženir * 7. februar 1873 Združeno Kraljestvo † 15. april 1912 severni Atlantik.
Novo!!: Joseph Boxhall in Thomas Andrews · Poglej več »
Torpedo
Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.
Novo!!: Joseph Boxhall in Torpedo · Poglej več »
Tromboza
Tromboza je nastanek krvnega strdka (trombusa) v žili, kar onemogoči ali ovira pretok krvi po krvožilnem sistemu.
Novo!!: Joseph Boxhall in Tromboza · Poglej več »
White Star Line
Logotip družbe White Star Line (med letom 1934 in 1948 znana, kot Cunard White Star) je bila britanska pomorska družba.
Novo!!: Joseph Boxhall in White Star Line · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Joseph Boxhall in 1884 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Joseph Boxhall in 1967 · Poglej več »
23. marec
23.
Novo!!: Joseph Boxhall in 23. marec · Poglej več »
25. april
25.
Novo!!: Joseph Boxhall in 25. april · Poglej več »
