Odpri v Google MapsKazalo
58 odnosi: Agezilaj II., Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Anaksimander, Anatolija, Arhaična Grčija, Artakserks II., Azija (rimska provinca), İzmir, İzmir (provinca), Bitka pri Graniku, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Delfi, Delsko-atiška pomorska zveza, Diadohi, Efez, Elektron (zlata zlitina), Epidaver, Filip II. Makedonski, Fokaja, Grško-perzijske vojne, Halikarnas, Helenistično obdobje, Herodot, Hetiti, Hios, Jonska zveza, Karija, Kir II., Kir Mlajši, Kolofon, Krez, Lidija, Magnezija ob Meandru, Makedonija (kraljestvo), Meander (reka), Mikenska doba, Milet, Osmansko cesarstvo, Pavzanij (geograf), Peloponez, Priena, Ptolemajsko kraljestvo, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Samos, Sarde, Sargon II., Satrapija, ... Razširi indeks (8 več) »
Agezilaj II.
Agezilaj II. (grško, Agesílaos), špartanski kralj, * 444 pr. n. št., Šparta, Lakonija, Grčija, † 360 pr. n. št., Libija.
Poglej Jonija in Agezilaj II.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Jonija in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Jonija in Aleksander Veliki
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Jonija in Anaksimander
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Jonija in Anatolija
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Jonija in Arhaična Grčija
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Jonija in Artakserks II.
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Jonija in Azija (rimska provinca)
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Jonija in İzmir
İzmir (provinca)
Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Poglej Jonija in İzmir (provinca)
Bitka pri Graniku
Bitka pri Graniku (tudi ob Graniku, na reki Granik,...) je bila prva večja zmaga Aleksandra Velikega proti Perzijskemu imperiju pri osvajanju Male Azije.
Poglej Jonija in Bitka pri Graniku
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Jonija in Bizantinsko cesarstvo
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Jonija in Bronasta doba
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Jonija in Delfi
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Poglej Jonija in Delsko-atiška pomorska zveza
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Jonija in Diadohi
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Jonija in Efez
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Jonija in Elektron (zlata zlitina)
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Jonija in Epidaver
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Jonija in Filip II. Makedonski
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Jonija in Fokaja
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Jonija in Grško-perzijske vojne
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Jonija in Halikarnas
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Jonija in Helenistično obdobje
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Jonija in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Jonija in Hetiti
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Jonija in Hios
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Jonija in Jonska zveza
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Jonija in Karija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Jonija in Kir II.
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Jonija in Kir Mlajši
Kolofon
Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.
Poglej Jonija in Kolofon
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Jonija in Krez
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Jonija in Lidija
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Jonija in Magnezija ob Meandru
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Jonija in Makedonija (kraljestvo)
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Jonija in Meander (reka)
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Jonija in Mikenska doba
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Jonija in Milet
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Jonija in Osmansko cesarstvo
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Jonija in Pavzanij (geograf)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Jonija in Peloponez
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Jonija in Priena
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Jonija in Ptolemajsko kraljestvo
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Jonija in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Jonija in Rimsko cesarstvo
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Jonija in Samos
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Jonija in Sarde
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Jonija in Sargon II.
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Jonija in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Jonija in Selevkidsko cesarstvo
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Jonija in Slonovina
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Jonija in Smirna
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Jonija in Strabon
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Jonija in Tales
Teos
Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.
Poglej Jonija in Teos
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Jonija in Trakija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Jonija in Turčija
Prav tako znan kot Ionija.