Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Admiral, Adolf Hitler, Alfred von Tirpitz, Arktični konvoji, Bismarck (bojna ladja), Bitka za Atlantik, Bojna ladja, Druga svetovna vojna, Hamburg, Kilometer na uro, Kriegsmarine, Meter, Morska milja, Tona, Vozel (enota), 1. april, 12. november, 14. junij, 1936, 1939, 1941, 1944, 2. november, 25. februar, 27. maj.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Admiral · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Adolf Hitler · Poglej več »
Alfred von Tirpitz
Alfred von Tirpitz, nemški admiral, * 19. marec 1849, Küstrin, † 6. marec 1930, Ebenhausen pri Münchnu.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Alfred von Tirpitz · Poglej več »
Arktični konvoji
Pogled na konvoj iz britanske križarke ''HMS Sheffield''. Arktični konvoji so bile organizirane skupine trgovskih in transportnih ladij, s katerimi so zahodni zavezniki med drugo svetovno vojno oskrbovali Sovjetsko zvezo z različnim vojaškim materialom.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Arktični konvoji · Poglej več »
Bismarck (bojna ladja)
Bismarck je bila prva od dveh bojnih ladij razreda Bismarck, zgrajena za nemško vojno mornarico.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Bismarck (bojna ladja) · Poglej več »
Bitka za Atlantik
Bitka za Atlantik je bila najdaljša neprekinjena vojaška kampanja 2. svetovne vojne, saj je trajala od leta 1939 do propada Tretjega rajha leta 1945, z viškom od sredine 1940 do približno konca leta 1943.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Bitka za Atlantik · Poglej več »
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Bojna ladja · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Hamburg · Poglej več »
Kilometer na uro
Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Kilometer na uro · Poglej več »
Kriegsmarine
Kriegsmarine (slovensko vojna mornarica) je naziv nemške vojne mornarice Tretjega rajha v letih od 1935 do 1945.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Kriegsmarine · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Meter · Poglej več »
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Morska milja · Poglej več »
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Tona · Poglej več »
Vozel (enota)
Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in Vozel (enota) · Poglej več »
1. april
1.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 1. april · Poglej več »
12. november
12.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 12. november · Poglej več »
14. junij
14.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 14. junij · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 1936 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 1939 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 1941 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 1944 · Poglej več »
2. november
2.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 2. november · Poglej več »
25. februar
25.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 25. februar · Poglej več »
27. maj
27.
Novo!!: Tirpitz (bojna ladja) in 27. maj · Poglej več »
