Hitreje kot brskalnik!
107 odnosi: Abasidski kalifat, Abu Bakr, Abu Dabi, Aden, Adenski zaliv, Ajubidi, Alep, Ali (kalif), Arabia Deserta, Arabia Felix, Arabija (rimska provinca), Arabska plošča, Arabsko morje, Ashabi, Šestdnevna vojna, Babilon, Bagdad, Bahrajn, Bizantinsko cesarstvo, Centralna obveščevalna agencija, Damask, Džida, Doha, Dubaj, Evfrat, Evrazijska plošča, Fatimidski kalifat, Fosfat, Fosil, Gamal Abdel Naser, Hadž, Hadramaut, Hedžas, Hedžas (gorovje), Hormuška ožina, Ibn al-Faqih, Ibn Saud, Indijski ocean, Ingver, Irak, Islam, Jemen, Jordanija, Kaba (svetišče), Kairo, Kalif, Kat, Katar, Katif, Kavovec, ..., Kilikija, Koralni greben, Koran, Kuvajt, Kuvajt (mesto), Levant, Mameluki, Maskat, Medina, Meka, Melioracija, Mezopotamija, Midian, Mohamed, Monsun, Monsunsko podnebje, Nadžd, Nafta, Namakanje, Nil, Oaza, Ofiolit, Omajadski kalifat, Oman, Omanski zaliv, Omar (kalif), Onesnaženje, Paleolitik, Palmira, Perzijski zaliv, Polotok, Praživali, Pravoverni kalifi, Prelom (geologija), Preroki islama, Prva svetovna vojna, Puščava, Rdeče morje, Rijad, Rub al-Hali, Sana, Saudova Arabija, Sinajski polotok, Sirija, Sirska puščava, Sožitje, Suzerenstvo, Tektonska plošča, Tihama, Trdnjava Nizva, Vadi, Velika arabska puščava, Vodonosnik, Zagros, Zalivska vojna, Združeni arabski emirati, Zemeljski plin. Razširi indeks (57 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Arabski polotok in Abasidski kalifat · Poglej več »
Abu Bakr
Abu Bakr, islamski kalif, * 573 Meka, † 634 Medina.
Novo!!: Arabski polotok in Abu Bakr · Poglej več »
Abu Dabi
Abu Dabi je glavno mesto Združenih arabskih emiratov in istoimenskega emirata.
Novo!!: Arabski polotok in Abu Dabi · Poglej več »
Aden
Aden je lahko.
Novo!!: Arabski polotok in Aden · Poglej več »
Adenski zaliv
Topografska karta Adenskega zaliva in okoliškega ozemlja; severno je Jemen, južno pa Somalija Ádenski zalív je po jemenskem pristaniškem mestu Aden poimenovano področje Indijskega oceana med Jemnom na jugu Arabskega polotoka in Somalijo v Afriki.
Novo!!: Arabski polotok in Adenski zaliv · Poglej več »
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Novo!!: Arabski polotok in Ajubidi · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Arabski polotok in Alep · Poglej več »
Ali (kalif)
Notranjost mošeje imama Alija v Nadžafu, Irak, pred obnovitvijo leta 2008 Ali ibn Abi Talib ali krajše Ali (arabsko علي بن أبي طالب: ʿAlī bin Abī Ṭālib) je bil bratranec in zet islamskega preroka Mohameda in v letih 656 do 661 kalif islamskega kalifata, Ṭabarī.
Novo!!: Arabski polotok in Ali (kalif) · Poglej več »
Arabia Deserta
Arabia Deserta (latinsko pomeni "Zapuščena/Zapuščena Arabija"), znana tudi kot Arabia Magna ("Velika Arabija"), je označevala puščavsko notranjost Arabskega polotoka.
Novo!!: Arabski polotok in Arabia Deserta · Poglej več »
Arabia Felix
Arabia Felix (dobesedno: plodna/srečna Arabija; tudi starogrško: Εὐδαίμων Ἀραβία, Eudaemon Arabia) je bilo latinsko ime, ki so ga geografi prej uporabljali za opis južnega Arabskega polotoka ali današnjega Jemna.
Novo!!: Arabski polotok in Arabia Felix · Poglej več »
Arabija (rimska provinca)
Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.
Novo!!: Arabski polotok in Arabija (rimska provinca) · Poglej več »
Arabska plošča
Arabska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Novo!!: Arabski polotok in Arabska plošča · Poglej več »
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Novo!!: Arabski polotok in Arabsko morje · Poglej več »
Ashabi
Ashabi (arabsko: Ṣaḥābah) v prevodu pomeni prijatelji in v islamski terminologiji je s to besedo mišljeno na prijatelje preroka Mohameda.
Novo!!: Arabski polotok in Ashabi · Poglej več »
Šestdnevna vojna
Šestdnevna vojna, ki je potekala od 5. do 10. junija 1967, je bila ena izmed arabsko-izraelskih vojn, ki ji Arabci pravijo tudi junijska vojna.
Novo!!: Arabski polotok in Šestdnevna vojna · Poglej več »
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Novo!!: Arabski polotok in Babilon · Poglej več »
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Novo!!: Arabski polotok in Bagdad · Poglej več »
Bahrajn
Manama, glavno mesto Bahrajna Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.
Novo!!: Arabski polotok in Bahrajn · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Arabski polotok in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Novo!!: Arabski polotok in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Arabski polotok in Damask · Poglej več »
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Novo!!: Arabski polotok in Džida · Poglej več »
Doha
Doha (veliko drevo) je glavno mesto emirata Katar.
Novo!!: Arabski polotok in Doha · Poglej več »
Dubaj
Dubaj (دبي) je največje mesto v Združenih arabskih emiratih in glavno mesto istoimenskega emirata, enega od sedmih, ki sestavljajo državo.
Novo!!: Arabski polotok in Dubaj · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Arabski polotok in Evfrat · Poglej več »
Evrazijska plošča
Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².
Novo!!: Arabski polotok in Evrazijska plošča · Poglej več »
Fatimidski kalifat
Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.
Novo!!: Arabski polotok in Fatimidski kalifat · Poglej več »
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Novo!!: Arabski polotok in Fosfat · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Arabski polotok in Fosil · Poglej več »
Gamal Abdel Naser
Gamal Abdel Naser (جمال عبد الناصر), egiptovski politik in častnik, * 15. januar 1918, † 28. september 1970.
Novo!!: Arabski polotok in Gamal Abdel Naser · Poglej več »
Hadž
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.
Novo!!: Arabski polotok in Hadž · Poglej več »
Hadramaut
Območje v bližini Seyuna leži v Wadi Hadramaut Regija Hadhramaut (Arabsko حضرموت, Hadramaut DIN 31635) leži na vzhodu Republike Jemen, ob Adenskem zalivu in je omejena na vzhodu z Omanom, na severu s puščavo Rub al-Hali.
Novo!!: Arabski polotok in Hadramaut · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Arabski polotok in Hedžas · Poglej več »
Hedžas (gorovje)
Gorovje Hedžas (Jibāl al-Ḥijāz) ali »pogorje Hedžas« je gorovje v regiji Hedžas na zahodu Saudove Arabija.
Novo!!: Arabski polotok in Hedžas (gorovje) · Poglej več »
Hormuška ožina
Hormuška ožina, perzijsko تنگه هرمز Tangeh-ye Hormoz arabsko مَضيق هُرمُز Madīq Hurmuz, je ozek pas Indijskega oceana med Omanskim zalivom na jugovzhodu in Perzijskim zalivom na jugozahodu.
Novo!!: Arabski polotok in Hormuška ožina · Poglej več »
Ibn al-Faqih
Ibn al-Faqih al-Hamadani (arabsko ابن الفقیه الهمداني) je bil perzijski zgodovinar in geograf iz 10.
Novo!!: Arabski polotok in Ibn al-Faqih · Poglej več »
Ibn Saud
Abdulaziz bin Abdul Rahman Al Saud (ʿAbd al ʿAzīz bin ʿAbd ar Raḥman Āl Suʿūd; 15. januar 1875Ibn Saudova letnica rojstva je bila vir razprav. Na splošno velja za leto 1875, čeprav ga nekaj virov navaja kot leto 1880. Glede na knjigo britanskega avtorja Roberta Laceyja Kraljestvo je vodilni savdski zgodovinar našel zapise, ki kažejo, da je Ibn Saud leta 1891 pozdravil pomembna plemenska delegacija. Zgodovinar je menil, da bi bil 10 ali 11-letni otrok (glede na datum rojstva 1880) premlad, da bi smel pozdraviti takšno delegacijo, medtem ko bi bil mladostnik, star 15 ali 16 let (glede na datum 1875).) bi bilo verjetno dovoljeno.
Novo!!: Arabski polotok in Ibn Saud · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Arabski polotok in Indijski ocean · Poglej več »
Ingver
Korenike ingverja Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis) je začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih.
Novo!!: Arabski polotok in Ingver · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Arabski polotok in Irak · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Arabski polotok in Islam · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Arabski polotok in Jemen · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: Arabski polotok in Jordanija · Poglej več »
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Arabski polotok in Kaba (svetišče) · Poglej več »
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Novo!!: Arabski polotok in Kairo · Poglej več »
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Novo!!: Arabski polotok in Kalif · Poglej več »
Kat
Kat (amharsko ጫት ch’at; oromsko Jimaa, somalsko qaad, khaad ali khat, arabsko القات al-qāt) je cvetoča rastlina, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.
Novo!!: Arabski polotok in Kat · Poglej več »
Katar
Katar je obmorski emirat v jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Arabski polotok in Katar · Poglej več »
Katif
Katif (arabsko,القطيف, Al-Qaṭīf) je governorat in mesto v Vzhodni provinci (arabsko الشرقية, ash-Sharqiyyah) Saudove Arabije.
Novo!!: Arabski polotok in Katif · Poglej več »
Kavovec
Kávovec (znanstveno ime Coffea) je zimzeleno drevo ali grm, ki izhaja iz Etiopije.
Novo!!: Arabski polotok in Kavovec · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Arabski polotok in Kilikija · Poglej več »
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Novo!!: Arabski polotok in Koralni greben · Poglej več »
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Novo!!: Arabski polotok in Koran · Poglej več »
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Novo!!: Arabski polotok in Kuvajt · Poglej več »
Kuvajt (mesto)
Kuvajt (arabsko) je glavno mesto istoimenske suverene države na Arabskem polotoku in s približno 2,4 milijona prebivalcev širšega mestnega območja daleč največje naselje v tej pretežno puščavski državi, kjer živi več kot polovica njenih prebivalcev.
Novo!!: Arabski polotok in Kuvajt (mesto) · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Arabski polotok in Levant · Poglej več »
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Novo!!: Arabski polotok in Mameluki · Poglej več »
Maskat
Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.
Novo!!: Arabski polotok in Maskat · Poglej več »
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Arabski polotok in Medina · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Arabski polotok in Meka · Poglej več »
Melioracija
Melioracija je pojem, ki označuje fizično poseganje v naravno okolje z namenom uravnavanja in nadziranja mokrote tal.
Novo!!: Arabski polotok in Melioracija · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Arabski polotok in Mezopotamija · Poglej več »
Midian
Midian (מִדְיָן Miḏyān; Madyan; Madiam) je geografska regija v zahodni Aziji, omenjena v hebrejski Bibliji in Koranu.
Novo!!: Arabski polotok in Midian · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Arabski polotok in Mohamed · Poglej več »
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Novo!!: Arabski polotok in Monsun · Poglej več »
Monsunsko podnebje
Monsunsko podnebje je dobilo svoje ime po stalnih vetrovih monsunih, ki poleti pihajo z morja na kopno in prinašajo padavine, pozimi pa obratno.
Novo!!: Arabski polotok in Monsunsko podnebje · Poglej več »
Nadžd
Pokrajina v Nadždu Nadžd ali Nedžd (نَجْدٌ) planota) je geografsko središče Saudove Arabije, ki predstavlja približno tretjino sodobnega prebivalstva države in od emirata Dirija deluje kot baza za vse kampanje združevanja Saudove hiše spraviti Arabijo pod enotno državo. Zgodovinska pokrajina Nadžd je bila razdeljena na tri sodobne upravne regije, ki se uporabljajo še danes. Provinca Rijad, ki vključuje Vadi Hanifa in pobočje Tuvaik, kjer je vzhodna Jamama s saudsko prestolnico Rijad od leta 1824, in provinca Sudairi, ki ima glavno mesto v Majmahu. V drugi upravni enoti, Al-Kasim, so rodovitne oaze in sadovnjaki datljevih palm, ki se razprostirajo v visokogorju regije vzdolž Vadi Ruma v osrednjem Nadždu s prestolnico v Burajda, drugem največjem mestu Nadžde, z regijo, ki je zgodovinsko oporekala rodbini Rašid na severu in rodbini Saud na vzhodu in jugu. Tretja upravna enota je severni Ḥaʼil, ki vključuje gore Džabal Šamar, kjer je glavno mesto Taj Ḥaʼil.
Novo!!: Arabski polotok in Nadžd · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Arabski polotok in Nafta · Poglej več »
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Novo!!: Arabski polotok in Namakanje · Poglej več »
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Novo!!: Arabski polotok in Nil · Poglej več »
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Novo!!: Arabski polotok in Oaza · Poglej več »
Ofiolit
Ofiolit je kamnina iz skupine ultramafičnih in mafičnih kamnin in je del Zemljine oceanske skorje in spodnjega zgornjega plašča, ki je bil dvignjen in izpostavljen nad morsko gladino ter pogosto nameščen na kamnine kontinentalne skorje.
Novo!!: Arabski polotok in Ofiolit · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Arabski polotok in Omajadski kalifat · Poglej več »
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Novo!!: Arabski polotok in Oman · Poglej več »
Omanski zaliv
Omanski zaliv, tudi Omansko morje (خليج عمان khalīj ʿumān; دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv.
Novo!!: Arabski polotok in Omanski zaliv · Poglej več »
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Novo!!: Arabski polotok in Omar (kalif) · Poglej več »
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Novo!!: Arabski polotok in Onesnaženje · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Arabski polotok in Paleolitik · Poglej več »
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Novo!!: Arabski polotok in Palmira · Poglej več »
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Novo!!: Arabski polotok in Perzijski zaliv · Poglej več »
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Novo!!: Arabski polotok in Polotok · Poglej več »
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Novo!!: Arabski polotok in Praživali · Poglej več »
Pravoverni kalifi
Pravoverni kalifi (arabsko al-Khulafā’ur-Rāshidūn) je termin, ki se uporablja v islamskem sunitskem svetu pri označevanju prvih štirih kalifov, ki so vladali po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Arabski polotok in Pravoverni kalifi · Poglej več »
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Novo!!: Arabski polotok in Prelom (geologija) · Poglej več »
Preroki islama
Preroki islama.
Novo!!: Arabski polotok in Preroki islama · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Arabski polotok in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Arabski polotok in Puščava · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Arabski polotok in Rdeče morje · Poglej več »
Rijad
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama, je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010) največje mesto v državi,.
Novo!!: Arabski polotok in Rijad · Poglej več »
Rub al-Hali
Rub al-Hali (/ˈrʊb æl ˈkɑːli/; arabsko: ٱلرُّبْع ٱلْخَالِي (/ar.rubʕ alxaːliː/), »Prazna četrt«) je peščena puščava (peščeno morje), ki zajema večino južne tretjine Arabskega polotoka.
Novo!!: Arabski polotok in Rub al-Hali · Poglej več »
Sana
Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.
Novo!!: Arabski polotok in Sana · Poglej več »
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Novo!!: Arabski polotok in Saudova Arabija · Poglej več »
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Novo!!: Arabski polotok in Sinajski polotok · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Arabski polotok in Sirija · Poglej več »
Sirska puščava
Sirska puščava (arabsko بادية الشام, Bādiyat al-Shām), znana tudi kot Sirska stepa, Jordanska stepa ali Badia, je območje puščave, polpuščave in stepe, ki obsega 500.000 kvadratnih kilometrov Bližnjega vzhoda, vključno z deli jugovzhodne Sirije, severovzhodne Jordanije, severne Saudove Arabije in zahodnega Iraka.
Novo!!: Arabski polotok in Sirska puščava · Poglej več »
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Novo!!: Arabski polotok in Sožitje · Poglej več »
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Novo!!: Arabski polotok in Suzerenstvo · Poglej več »
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Novo!!: Arabski polotok in Tektonska plošča · Poglej več »
Tihama
Tihāma (تِهَامَةُ) se nanaša na obalno nižino Arabskega polotoka ob Rdečem morju od Akabskega zaliva do Bab el Mandeba.
Novo!!: Arabski polotok in Tihama · Poglej več »
Trdnjava Nizva
Trdnjava Nizva je velik grad v mestu Nizva v Omanu, zgrajena v 17.
Novo!!: Arabski polotok in Trdnjava Nizva · Poglej več »
Vadi
Wadi Bani Khalid v regiji Sharqiyah, severno od puščave Wahiba, Oman Vadi v Omanu Vadi v Izraelu Wied Xlendi na otoku Gozo (Malta) pozimi Vadi (alternativno) je arabski izraz za dolino.
Novo!!: Arabski polotok in Vadi · Poglej več »
Velika arabska puščava
Velika arabska puščava je velika puščava v zahodni Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Arabski polotok in Velika arabska puščava · Poglej več »
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Novo!!: Arabski polotok in Vodonosnik · Poglej več »
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Novo!!: Arabski polotok in Zagros · Poglej več »
Zalivska vojna
Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).
Novo!!: Arabski polotok in Zalivska vojna · Poglej več »
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev.Habboush, Mahmoud. (10 October 2013). Uk.reuters.com. Retrieved 10 October 2015 Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov. Združeni arabski emirati so bili naseljeni več kot 125.000 let. Bili so trgovsko stičišče več civilizacij, med drugim Mezopotamije, Perzije in Indije. Državna vera je islam, uradni jezik pa arabščina. Združeni arabski emirati imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu. Zajed bin Sultan Al Nahjan, vladar Abu Dabija in prvi predsednik države je nadziral razvoj Emiratov z investiranjem prihodkov od nafte v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo. Združeni arabski emirati imajo najbolj diverzificirano gospodarstvo med vsemi državami članicami Zalivskega sveta za sodelovanje. V 21. stoletju je država postala manj odvisna od nafte in zemeljskega plina in se gospodarsko osredotoča na turizem in posel. Vlada ne pobira dohodnine, obstaja pa davek na dobiček in leta 2018 je bil uveden 5 % davek na dodano vrednost. Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, Freedom House in Human Rights Watch so imele Združene arabske emirate za podstandardne na področju človekovih pravic, saj so državljani, ki kritizirajo režim, zaprti in mučeni, njihove družine pa nadlegovane s strani aparata državne varnosti, s primeri prisilnih izginotij. Posamezne svoboščine, kot so svoboda zbiranja, združevanja, tiska, izražanja in vere so prav tako resno zatirane. Združeni arabski emirati veljajo za srednjo silo. So članica Združenih narodov, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje, Organizacije držav izvoznic nafte, Gibanja neuvrščenih in Zalivskega sveta za sodelovanje. S 1. januarjem 2024 so Emirati tudi član mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.
Novo!!: Arabski polotok in Združeni arabski emirati · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Arabski polotok in Zemeljski plin · Poglej več »
