Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Barbiturat, Barbiturna kislina, Bavarska, Benzen, Berlin, Davyjeva medalja, Fenol, Fizika, Formaldehid, Friedrich August Kekulé, Heidelberg, Indigo, Justus von Liebig, Kemija, Kraljeva družba, Laboratorij, Leo Hendrik Baekeland, London, Matematika, München, Nemčija, Nemci, Nobelova nagrada za kemijo, Obrt, Ogljik, Plemstvo, Profesor, Robert Wilhelm Bunsen, Sečna kislina, Strasbourg, Terpen, Univerza v Berlinu, Univerza v Münchnu, 1835, 1917, 20. avgust, 31. oktober.
Barbiturat
Barbiturati so derivati barbiturne kisline in ne soli ali estri, kot nakazuje ime.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Barbiturat · Poglej več »
Barbiturna kislina
Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Barbiturna kislina · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Bavarska · Poglej več »
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Benzen · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Berlin · Poglej več »
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Davyjeva medalja · Poglej več »
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Fenol · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Fizika · Poglej več »
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Formaldehid · Poglej več »
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Friedrich August Kekulé · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Heidelberg · Poglej več »
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Indigo · Poglej več »
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Justus von Liebig · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Kemija · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Kraljeva družba · Poglej več »
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Laboratorij · Poglej več »
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Leo Hendrik Baekeland · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in London · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Matematika · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in München · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nemci · Poglej več »
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Obrt · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Ogljik · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Plemstvo · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Profesor · Poglej več »
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Sečna kislina · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Strasbourg · Poglej več »
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Terpen · Poglej več »
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Univerza v Berlinu · Poglej več »
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in Univerza v Münchnu · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 1835 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 1917 · Poglej več »
20. avgust
20.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 20. avgust · Poglej več »
31. oktober
31.
Novo!!: Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer in 31. oktober · Poglej več »
