Podobnosti med Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo
Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Ahemenidsko cesarstvo, Ardašir II., Armenščina, Armenija, Šapur II., Šapur III., Bahram IV., Balkan, Bizantinsko cesarstvo, Firduzi, Grščina, Hamadan, Iran, Konstantin I. Veliki, Kozrav I., Kozrav II., Kristjani, Ktezifon, Perzijščina, Rabin, Sasanidsko cesarstvo, Sirščina, Sistan, Talmud, Teodozij II., Zaratustrstvo.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Ahemenidsko cesarstvo in Jazdegerd I. · Ahemenidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo ·
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Ardašir II. in Jazdegerd I. · Ardašir II. in Sasanidsko cesarstvo ·
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Armenščina in Jazdegerd I. · Armenščina in Sasanidsko cesarstvo ·
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Armenija in Jazdegerd I. · Armenija in Sasanidsko cesarstvo ·
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Šapur II. in Jazdegerd I. · Šapur II. in Sasanidsko cesarstvo ·
Šapur III.
Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.
Šapur III. in Jazdegerd I. · Šapur III. in Sasanidsko cesarstvo ·
Bahram IV.
Bahram IV., izgovarje se tudi Vahram IV. ali Varahran IV. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭), je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 388 do 399, * ni znano, † 399.
Bahram IV. in Jazdegerd I. · Bahram IV. in Sasanidsko cesarstvo ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Jazdegerd I. · Balkan in Sasanidsko cesarstvo ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Jazdegerd I. · Bizantinsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo ·
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.
Firduzi in Jazdegerd I. · Firduzi in Sasanidsko cesarstvo ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Jazdegerd I. · Grščina in Sasanidsko cesarstvo ·
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Hamadan in Jazdegerd I. · Hamadan in Sasanidsko cesarstvo ·
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Iran in Jazdegerd I. · Iran in Sasanidsko cesarstvo ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Jazdegerd I. in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Sasanidsko cesarstvo ·
Kozrav I.
Sasanidsko cesarstvo na svojem največjem teritorialnem obsegu Kozrav I. (prav tako se piše Khosrau, Khusro ali Chosroes; srednjeperzijsko 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩; novoperzijsko خسرو), tradicionalno znan po epitetu Anushirvan (انوشيروان 'Nesmrtna duša'), je bil Sasanidski kralj kraljev od 531 do 579.
Jazdegerd I. in Kozrav I. · Kozrav I. in Sasanidsko cesarstvo ·
Kozrav II.
Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.
Jazdegerd I. in Kozrav II. · Kozrav II. in Sasanidsko cesarstvo ·
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Jazdegerd I. in Kristjani · Kristjani in Sasanidsko cesarstvo ·
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Jazdegerd I. in Ktezifon · Ktezifon in Sasanidsko cesarstvo ·
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Jazdegerd I. in Perzijščina · Perzijščina in Sasanidsko cesarstvo ·
Rabin
Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.
Jazdegerd I. in Rabin · Rabin in Sasanidsko cesarstvo ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo ·
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Jazdegerd I. in Sirščina · Sasanidsko cesarstvo in Sirščina ·
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Jazdegerd I. in Sistan · Sasanidsko cesarstvo in Sistan ·
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Jazdegerd I. in Talmud · Sasanidsko cesarstvo in Talmud ·
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Jazdegerd I. in Teodozij II. · Sasanidsko cesarstvo in Teodozij II. ·
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Jazdegerd I. in Zaratustrstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zaratustrstvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo
Primerjava med Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo
Jazdegerd I. 42 odnose, medtem ko je Sasanidsko cesarstvo 242. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 9.15% = 26 / (42 + 242).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Jazdegerd I. in Sasanidsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: