Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Jakost (fizika) in Poyntingov vektor

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Jakost (fizika) in Poyntingov vektor

Jakost (fizika) vs. Poyntingov vektor

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2). Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Podobnosti med Jakost (fizika) in Poyntingov vektor

Jakost (fizika) in Poyntingov vektor še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Energija, Energijski tok, Fizika, Fizikalna količina, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Prostor, Vat, Vektor (matematika).

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Jakost (fizika) · Energija in Poyntingov vektor · Poglej več »

Energijski tok

Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.

Energijski tok in Jakost (fizika) · Energijski tok in Poyntingov vektor · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Jakost (fizika) · Fizika in Poyntingov vektor · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Fizikalna količina in Jakost (fizika) · Fizikalna količina in Poyntingov vektor · Poglej več »

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Gostota električnega toka in Jakost (fizika) · Gostota električnega toka in Poyntingov vektor · Poglej več »

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Gostota energijskega toka in Jakost (fizika) · Gostota energijskega toka in Poyntingov vektor · Poglej več »

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Jakost (fizika) in Jakost električnega polja · Jakost električnega polja in Poyntingov vektor · Poglej več »

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Jakost (fizika) in Jakost magnetnega polja · Jakost magnetnega polja in Poyntingov vektor · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Jakost (fizika) in Prostor · Poyntingov vektor in Prostor · Poglej več »

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Jakost (fizika) in Vat · Poyntingov vektor in Vat · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Jakost (fizika) in Vektor (matematika) · Poyntingov vektor in Vektor (matematika) · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Jakost (fizika) in Poyntingov vektor

Jakost (fizika) 36 odnose, medtem ko je Poyntingov vektor 38. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 14.86% = 11 / (36 + 38).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Jakost (fizika) in Poyntingov vektor. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »