Podobnosti med Izola in Portorož
Izola in Portorož še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Beneška republika, Bitka pri Waterlooju, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Istra, Istra (razločitev), Italijani, Julij Titl, Koper, Kraljevina Italija, Londonski memorandum, Napoleon Bonaparte, Oglejski patriarhat, Osimski sporazumi, Piran, Poreč, Porečanka, Prva svetovna vojna, Sleme (geografija), Svobodno tržaško ozemlje, Tretji rajh, Trst, Uradni jezik, Wehrmacht, Zaselek.
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Avstrijsko primorje in Izola · Avstrijsko primorje in Portorož ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Izola · Avstro-Ogrska in Portorož ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Izola · Beneška republika in Portorož ·
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Bitka pri Waterlooju in Izola · Bitka pri Waterlooju in Portorož ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Izola · Druga svetovna vojna in Portorož ·
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Dunajski kongres in Izola · Dunajski kongres in Portorož ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Istra in Izola · Istra in Portorož ·
Istra (razločitev)
Istra je lahko.
Istra (razločitev) in Izola · Istra (razločitev) in Portorož ·
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Italijani in Izola · Italijani in Portorož ·
Julij Titl
Julij Titl, slovenski, geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec, * 24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, † januar 2014, Izola.
Izola in Julij Titl · Julij Titl in Portorož ·
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Izola in Koper · Koper in Portorož ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Izola in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Portorož ·
Londonski memorandum
Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954.
Izola in Londonski memorandum · Londonski memorandum in Portorož ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Izola in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Portorož ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Izola in Oglejski patriarhat · Oglejski patriarhat in Portorož ·
Osimski sporazumi
Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.
Izola in Osimski sporazumi · Osimski sporazumi in Portorož ·
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Izola in Piran · Piran in Portorož ·
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Izola in Poreč · Poreč in Portorož ·
Porečanka
Porečanka (ali Poreška) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.
Izola in Porečanka · Porečanka in Portorož ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Izola in Prva svetovna vojna · Portorož in Prva svetovna vojna ·
Sleme (geografija)
Sleme v geografiji pomeni strmo podolgovato enakomerno dvigajočo se vzpetino.
Izola in Sleme (geografija) · Portorož in Sleme (geografija) ·
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Izola in Svobodno tržaško ozemlje · Portorož in Svobodno tržaško ozemlje ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Izola in Tretji rajh · Portorož in Tretji rajh ·
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Izola in Trst · Portorož in Trst ·
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Izola in Uradni jezik · Portorož in Uradni jezik ·
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Izola in Wehrmacht · Portorož in Wehrmacht ·
Zaselek
Švici Zasélek je manjše naselje s 3 do 15 domovi.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Izola in Portorož imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Izola in Portorož
Primerjava med Izola in Portorož
Izola 59 odnose, medtem ko je Portorož 116. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 15.43% = 27 / (59 + 116).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Izola in Portorož. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: