Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Investiturni boj in Papež Aleksander II.
Investiturni boj in Papež Aleksander II. še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Bizantinsko cesarstvo, Celibat, Henrik IV. Nemški, Italija, Kardinal, Opat, Oton I. Veliki, Papeška država, Papež, Papež Gregor VII., Rim, Simonija.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Investiturni boj · Bizantinsko cesarstvo in Papež Aleksander II. ·
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Celibat in Investiturni boj · Celibat in Papež Aleksander II. ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Investiturni boj · Henrik IV. Nemški in Papež Aleksander II. ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Investiturni boj in Italija · Italija in Papež Aleksander II. ·
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Investiturni boj in Kardinal · Kardinal in Papež Aleksander II. ·
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Investiturni boj in Opat · Opat in Papež Aleksander II. ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Investiturni boj in Oton I. Veliki · Oton I. Veliki in Papež Aleksander II. ·
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Investiturni boj in Papeška država · Papeška država in Papež Aleksander II. ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Investiturni boj in Papež · Papež in Papež Aleksander II. ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Investiturni boj in Papež Gregor VII. · Papež Aleksander II. in Papež Gregor VII. ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Investiturni boj in Rim · Papež Aleksander II. in Rim ·
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Investiturni boj in Simonija · Papež Aleksander II. in Simonija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Investiturni boj in Papež Aleksander II. imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Investiturni boj in Papež Aleksander II.
Primerjava med Investiturni boj in Papež Aleksander II.
Investiturni boj 44 odnose, medtem ko je Papež Aleksander II. 86. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 9.23% = 12 / (44 + 86).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Investiturni boj in Papež Aleksander II.. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
