Podobnosti med Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko
Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko še 5 stvari v skupni (v Unijapedija): Abdus Salam, Dennis Gabor, Fizika, Nobelov sklad, Nobelova nagrada.
Abdus Salam
Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.
Abdus Salam in Imperialni kolidž v Londonu · Abdus Salam in Nobelova nagrada za fiziko ·
Dennis Gabor
Dennis Gabor, madžarski fizik, * 5. junij 1900, Budimpešta, Madžarska, † 9. februar 1979, London, Anglija, Združeno kraljestvo.
Dennis Gabor in Imperialni kolidž v Londonu · Dennis Gabor in Nobelova nagrada za fiziko ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Imperialni kolidž v Londonu · Fizika in Nobelova nagrada za fiziko ·
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Imperialni kolidž v Londonu in Nobelov sklad · Nobelov sklad in Nobelova nagrada za fiziko ·
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada · Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziko ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko
Primerjava med Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko
Imperialni kolidž v Londonu 20 odnose, medtem ko je Nobelova nagrada za fiziko 280. Saj imajo skupno 5, indeks Jaccard je 1.67% = 5 / (20 + 280).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Imperialni kolidž v Londonu in Nobelova nagrada za fiziko. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: