Ilindenska-preobrazbena vstaja in Makedonija (regija)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ilindenska-preobrazbena vstaja in Makedonija (regija)

Ilindenska-preobrazbena vstaja vs. Makedonija (regija)

Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903. Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Bolgari in Ilindenska-preobrazbena vstaja · Bolgari in Makedonija (regija) · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Bolgarija in Ilindenska-preobrazbena vstaja · Bolgarija in Makedonija (regija) · Poglej več »

Notranja makedonska revolucionarna organizacija

Izvleč iz statuta BMARC, 1896 (v Bolgarščini) '''Statut Bolgarski Makedonsko-Adrianople Revolucionarni Odbori''' '''Poglavje I.– Cilj''' ''Art.1.Cilj BMARC je zagotoviti popolno politično avtonomijo za regije Makedonije in Adrianople'' ''Art.2.To ta cilj odbori ozaveščajo o samoobrambi v bolgarskem prebivalstvu v regijah, navedenih v členu 1.1., razširjati revolucionarne ideje – tiskane ali verbalne, in pripraviti in nadaljujejo splošno upor.Poglavje II.– Struktura in organizacija'' ''Art.3.Član BMARC je lahko vsak Bolgar, neodvisen od spola,...Notranja makedonska revolucionarna organizacija (- ВМРО, Vătrešna makedonska revoljucionna organizacija - VMRO);, Vnatrešna makedonska revolucionerna organizacija) je bila skrivna revolucionarna družba na otomanskih ozemljih v Evropi, ki je delovala v poznem 19. in v začetku 20. stoletja. Ustanovljena leta 1893 v Solun,Mark Biondich (2011). The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878. Oxford University Press. pp. 67–69. ISBN 978-0-19-929905-8. sprva je bila cilj pridobiti avtonomijo za Makedonijo in Adrianople regije v Otomanskem cesarstvu, vendar je kasneje postala agent, ki služi Bolgarskim interesom v balkanski politiki. Skupina VMRO je bila po vzoru Notranje revolucionarne organizacije Vasila Levskega in sprejela svoj moto »Svoboda ali smrt« (Свобода или ярть). Od leta 1896 se je borila proti Otomanom z gverilsko taktiko, pri tem pa so bili uspešni, celo vzpostavili državo znotraj države v nekaterih regijah, vključno z njihovimi davčnimi pobatorji.Ta prizadevanja so se leta 1903 stopnjela v Ilindensko-preobražensko vstajo. V bojih je sodelovalo okoli 15.000 nepravilnosti VMRO in 40.000 osmanskih vojakov. Potem ko je upor spodletel in so Otomani uničili približno 100 vasi, se je VMRO zatekala k bolj sistematičnim oblikam terorizma, usmerjenim v civiliste. Med balkanskimi vojnami in prvo svetovno vojno je organizacija podpirala bolgarsko vojsko in se pridružila bolgarski vojni oblasti, ko so začasno prevzele nadzor nad deli Trakija in Makedonije. V tem obdobju je bila avtonomija kot politična taktika opuščena in podprta so bila aneksacionalistična stališča, katerih cilj je bil na koncu vključitev zasedenih območij v Bolgarijo. Po prvi svetovni vojni se je združeno makedonsko-traško revolucionarno gibanje ločilo na dve samostojni organizaciji, VMRO in VTRO. Po tem trenutku si je VMRO prislužil ugled kot ultimativna teroristična mreža, ki si je prizadevala za spremembo državnih meja v makedonskih regijah Grčije in Srbije (kasneje Jugoslavije). Izpodbijali so pregrado Makedonije in sprožili racije iz njihovega trdnjava Petrich na grško in jugoslovansko ozemlje. Njihovo operativno bazo v Bolgariji je ogrozila Niška pogodba, VMRO pa se je odzval z atentatom na bolgarskega premiera Aleksandar Stamboliyskega leta 1923, s sodelovanjem drugih bolgarskih elementov, ki so mu nasprotovali. Leta 1925 je grška vojska začela čezmejno operacijo za zmanjšanje baznega območja VMRO, vendar jo je na koncu ustavila Liga narodov, napadi VMRO pa so se ponovno začeli. V medvarnem obdobju je IMRO sodeloval tudi s hrvaškimi ustašami, njihova ultimativna žrtev pa je bil Aleksander I. jugoslovanski, leta 1934 umorjen v Franciji. Po bolgarskem udaru leta 1934 je bilo njihovo trdnjavo Petrič podvrglo vojaškim udarom bolgarske vojske, in IMRO je bila zmanjšana na obrobni pojav. Organizacija je večkrat spremenila ime. Po padcu komunizma v regiji so številne stranke trdile, da sta ime in ime IMRO in svojstvo, da bi se legitimizirala. Med njimi je bila v Bolgariji v devetdesetih letih ustanovljena desničarska stranka s predpono "VMRO", v Republiki Makedoniji (danes Severna Makedonija) pa desna stranka z imenom "VMRO-DPMNE".

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Notranja makedonska revolucionarna organizacija · Makedonija (regija) in Notranja makedonska revolucionarna organizacija · Poglej več »

Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Ohrid · Makedonija (regija) in Ohrid · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Osmansko cesarstvo · Makedonija (regija) in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Pirinska Makedonija

Pirinska Makedonija ali Vzhodna Makedonija (bolgarsko: Пиринска Македония или Източна Македония), je pokrajina v Bolgariji, gorato območje na jugozahodu Bolgarije z največjim mestom in središčem Blagoevgrad (bolgarsko: Благоевград) ter se ozemeljsko skoraj prekriva z Blagoevgrajskim okrajem.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Pirinska Makedonija · Makedonija (regija) in Pirinska Makedonija · Poglej več »

Rodopi

Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Rodopi · Makedonija (regija) in Rodopi · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Severna Makedonija · Makedonija (regija) in Severna Makedonija · Poglej več »

Skopje

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Skopje · Makedonija (regija) in Skopje · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Ilindenska-preobrazbena vstaja in Solun · Makedonija (regija) in Solun · Poglej več »