Ildibad in Ostrogoti

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ildibad in Ostrogoti

Ildibad vs. Ostrogoti

Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541. Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Arijanstvo in Ildibad · Arijanstvo in Ostrogoti · Poglej več »

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Belizar in Ildibad · Belizar in Ostrogoti · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Ildibad · Bizantinsko cesarstvo in Ostrogoti · Poglej več »

Erarik

Erarik (gotsko Erareiks, latinsko, grško, Erárihos) je bil leta 541 pet mesecev kralj Ostogotov, * ni znano, † 541.

Erarik in Ildibad · Erarik in Ostrogoti · Poglej več »

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Gepidi in Ildibad · Gepidi in Ostrogoti · Poglej več »

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Heruli in Ildibad · Heruli in Ostrogoti · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Ildibad in Konstantinopel · Konstantinopel in Ostrogoti · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Ildibad in Latinščina · Latinščina in Ostrogoti · Poglej več »

Magister militum

Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.

Ildibad in Magister militum · Magister militum in Ostrogoti · Poglej več »

Ostrogotsko kraljestvo

Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.

Ildibad in Ostrogotsko kraljestvo · Ostrogoti in Ostrogotsko kraljestvo · Poglej več »

Prokopij iz Cezareje

Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.

Ildibad in Prokopij iz Cezareje · Ostrogoti in Prokopij iz Cezareje · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Ildibad in Ravena · Ostrogoti in Ravena · Poglej več »

Rugi

Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.

Ildibad in Rugi · Ostrogoti in Rugi · Poglej več »

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Ildibad in Totila · Ostrogoti in Totila · Poglej več »

Vitigez

Vitigez (gotsko Weitigeisls, latinsko Vittigis, grško) je bil od leta 536 do 540 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 500, † 542, Konstantinopel.

Ildibad in Vitigez · Ostrogoti in Vitigez · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Ildibad in Vizigotsko kraljestvo · Ostrogoti in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »