Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Antoninov zid, Avgust, Bitka pri Filipih, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Elagabal, Gaj Avgust Oktavijan, Germani, Hadrijanov zid, Karakala, Latinščina, Mainz, Mark Antonij, Mars (mitologija), Pegaz, Rimska Britanija, Rimska legija, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Septimij Sever, Strasbourg, Tarakonska Hispanija, Velika Germanija, Vespazijan, Wales, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, Zodiak.
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Novo!!: II. legija Augusta in Antoninov zid · Poglej več »
Avgust
Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.
Novo!!: II. legija Augusta in Avgust · Poglej več »
Bitka pri Filipih
Bitka pri Filipih 3.
Novo!!: II. legija Augusta in Bitka pri Filipih · Poglej več »
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Novo!!: II. legija Augusta in Bitka v Tevtoburškem gozdu · Poglej več »
Elagabal
Elagabal (latinsko), rimski cesar (218 – 222) iz severske dinastije, * okrog 203, Emesa, Sirija, † 11. marec 222, Rim.
Novo!!: II. legija Augusta in Elagabal · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: II. legija Augusta in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: II. legija Augusta in Germani · Poglej več »
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Novo!!: II. legija Augusta in Hadrijanov zid · Poglej več »
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Novo!!: II. legija Augusta in Karakala · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: II. legija Augusta in Latinščina · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: II. legija Augusta in Mainz · Poglej več »
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Novo!!: II. legija Augusta in Mark Antonij · Poglej več »
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Novo!!: II. legija Augusta in Mars (mitologija) · Poglej več »
Pegaz
Pegaz Bronasta plošča iz obdobja Partov opisuje Pegasusa ("Pegaz" v perzijščini), izkopana v Sulejmanovi mošeji, Khūzestān, Iran Pegaz (grško:, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije, ki je skočil iz trupa gorgone Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo.
Novo!!: II. legija Augusta in Pegaz · Poglej več »
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: II. legija Augusta in Rimska Britanija · Poglej več »
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Novo!!: II. legija Augusta in Rimska legija · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: II. legija Augusta in Rimska republika · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: II. legija Augusta in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Novo!!: II. legija Augusta in Septimij Sever · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: II. legija Augusta in Strasbourg · Poglej več »
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Novo!!: II. legija Augusta in Tarakonska Hispanija · Poglej več »
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Novo!!: II. legija Augusta in Velika Germanija · Poglej več »
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Novo!!: II. legija Augusta in Vespazijan · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: II. legija Augusta in Wales · Poglej več »
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Novo!!: II. legija Augusta in XIX. legija · Poglej več »
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Novo!!: II. legija Augusta in XVII. legija · Poglej več »
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Novo!!: II. legija Augusta in XVIII. legija · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: II. legija Augusta in Zodiak · Poglej več »
