OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 584 odnosi: Aachen, Afganistan, Albanci, Aleksander I. Karadžordžević, Alge, Alpe, Alpsko smučanje, Anžujci, Andrej Turjaški, Andrija Mohorovičić, Antična Grčija, Antun Branko Šimić, Arhitektura, Art nouveau, Ateizem, Atletika, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avtocesta A1, Hrvaška, Avtocesta A3, Hrvaška, Avtoceste na Hrvaškem, Árpádovci, Šibeniško-kninska županija, Šibenik, Športno jadranje, Štefan Držislav, Štefan II. (hrvaški kralj), Železna doba, Železniška proga Divača–Koper, Željko Mavrović, Županije Hrvaške, Čakovec, Človeška ribica, Črna gora, Baška plošča, Bakrena doba, Ban, Banski dvori, Barbara rov, Barje, Baročna arhitektura, Barok, Beneška republika, Benkovac, Beograd, Berlinski kongres, Biševo, Biogeografija, Biokovo, Bitka na Kosovskem polju, ... Razširi indeks (534 več) » « Shrink indeks

2. Države Evropske unije
3. Države pakta NATO
4. Evropske države
5. Republike

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Hrvaška in Aachen

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Hrvaška in Afganistan

Albanci

evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.

Poglej Hrvaška in Albanci

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Poglej Hrvaška in Aleksander I. Karadžordžević

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Poglej Hrvaška in Alge

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Hrvaška in Alpe

Alpsko smučanje

Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.

Poglej Hrvaška in Alpsko smučanje

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Poglej Hrvaška in Anžujci

Andrej Turjaški

Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.

Poglej Hrvaška in Andrej Turjaški

Andrija Mohorovičić

Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Andrija Mohorovičić

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Hrvaška in Antična Grčija

Antun Branko Šimić

Antun Branko Šimić, hrvaški, pesnik, kritik, esejist in urednik, * 18. november 1898, Drinovci pri Grudi, Bosna in Hercegovina, † 2. maj 1925, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Antun Branko Šimić

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej Hrvaška in Arhitektura

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Poglej Hrvaška in Art nouveau

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Hrvaška in Ateizem

Atletika

Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.

Poglej Hrvaška in Atletika

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Hrvaška in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Hrvaška in Avstro-Ogrska

Avtocesta A1, Hrvaška

Viadukt Jezerane Avtocesta A1 (imenovana tudi Dalmatina) je najdaljša hrvaška avtocesta, katere trasa trenutno poteka od glavnega mesta Zagreba do Metkovića.

Poglej Hrvaška in Avtocesta A1, Hrvaška

Avtocesta A3, Hrvaška

Avtocesta A3 je druga najdaljša avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje Zagreb s Slavonijo in z mesti ob reki Savi.

Poglej Hrvaška in Avtocesta A3, Hrvaška

Avtoceste na Hrvaškem

300x300_pik Po podatkih iz leta 2015 ima Hrvaška 1325 km izgrajenih avtocest.

Poglej Hrvaška in Avtoceste na Hrvaškem

Árpádovci

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.

Poglej Hrvaška in Árpádovci

Šibeniško-kninska županija

Šibeniško-kninska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Šibeniško-kninska županija

Šibenik

Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.

Poglej Hrvaška in Šibenik

Športno jadranje

Jadralska regata pri Sydneyju Športno jadranje je vodni šport, ki zajema tako zasnovo in izdelavo jadrnic in jader kot tudi preučevanje vremena, vetrov in morskih tokov.

Poglej Hrvaška in Športno jadranje

Štefan Držislav

Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.

Poglej Hrvaška in Štefan Držislav

Štefan II. (hrvaški kralj)

Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.

Poglej Hrvaška in Štefan II. (hrvaški kralj)

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Poglej Hrvaška in Železna doba

Železniška proga Divača–Koper

Železniška proga Divača–Koper je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Hrvaška in Železniška proga Divača–Koper

Željko Mavrović

Željko Mavrović, hrvaški boksar in podjetnik, * 17. februar 1969, Zagreb, SR Hrvaška Velja za enega najboljših hrvaških boksarjev.

Poglej Hrvaška in Željko Mavrović

Županije Hrvaške

Županije Hrvaške so politično-upravne enote Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Županije Hrvaške

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.

Poglej Hrvaška in Čakovec

Človeška ribica

Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.

Poglej Hrvaška in Človeška ribica

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Hrvaška in Črna gora

Baška plošča

Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.

Poglej Hrvaška in Baška plošča

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.

Poglej Hrvaška in Bakrena doba

Ban

Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Ban

Banski dvori

Banski dvori Banski dvori, večkrat tudi bansko sodišče, je zgodovinska stavba na zahodni strani Trga sv. Marka v Zagrebu, prestolnici Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Banski dvori

Barbara rov

Barbara rov je ime zapuščenega rudnika v Hudi Jami pri Laškem v Sloveniji.

Poglej Hrvaška in Barbara rov

Barje

Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Poglej Hrvaška in Barje

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Poglej Hrvaška in Baročna arhitektura

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Hrvaška in Barok

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Hrvaška in Beneška republika

Benkovac

Benkovac je mesto na Hrvaškem, ki spada pod Zadrsko županijo.

Poglej Hrvaška in Benkovac

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Hrvaška in Beograd

Berlinski kongres

Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.

Poglej Hrvaška in Berlinski kongres

Biševo

Geografska lega Biševa Satelitska slika Visa in Biševa Sv. Andriji Zaliv Porat Biševo (42°58' N, 16°00' E) je otok v Jadranskem morju nadaleč od otoka Vis.

Poglej Hrvaška in Biševo

Biogeografija

ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Poglej Hrvaška in Biogeografija

Biokovo

Pogled na Biokovo iz TučepovBiokovo je gorovje v osrednjem delu Dalmacije, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Biokovo

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Poglej Hrvaška in Bitka na Kosovskem polju

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Hrvaška in Bitka pri Mohaču

Bitka pri Sisku

Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.

Poglej Hrvaška in Bitka pri Sisku

Bitka pri Visu (1811)

Bitka pri Visu (1811) (Battle of Lissa; Bataille de Lissa; Battaglia di Lissa; Viška bitka) je bil mornariški spopad med floto britanskih fregat ter večjo floto francoskih in italijanskih fregat in manjših ladij, ki je potekal 13.

Poglej Hrvaška in Bitka pri Visu (1811)

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Hrvaška in Bizantinsko cesarstvo

Bjelovar

Bjelovar je mesto na Hrvaškem s 36.000 prebivalci v upravnem območju mesta oz.

Poglej Hrvaška in Bjelovar

Bjelovarsko-bilogorska županija

Lega Bjelovarsko-bilogorske županije na Hrvaškem Bjelovarsko-bilogorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Bjelovarsko-bilogorska županija

Blanka Vlašić

Blanka Vlašić, hrvaška atletinja, * 8. november 1983, Split, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Blanka Vlašić

Bošnjaki

Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.

Poglej Hrvaška in Bošnjaki

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Poglej Hrvaška in Božič

Boks

Rafaelom Ortizom Boks je borilni šport.

Poglej Hrvaška in Boks

Boksit

Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.

Poglej Hrvaška in Boksit

Bol, Hrvaška

Bol je mesto, pristanišče in občina na Hrvaškem, ki leži otoku Braču.

Poglej Hrvaška in Bol, Hrvaška

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Hrvaška in Bolgari

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Poglej Hrvaška in Borna

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Hrvaška in Bosna in Hercegovina

Branimir (hrvaški knez)

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Poglej Hrvaška in Branimir (hrvaški knez)

Brioni

Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.

Poglej Hrvaška in Brioni

Brodsko-posavska županija

Lega Brodsko-posavske županije Brodsko-posavska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Brodsko-posavska županija

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Poglej Hrvaška in Bruto domači proizvod

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Hrvaška in Budimpešta

Burja

za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Poglej Hrvaška in Burja

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Poglej Hrvaška in Cambridge

Cavtat

Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Cavtat

Centralna obveščevalna agencija

Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.

Poglej Hrvaška in Centralna obveščevalna agencija

Cerkev svetega Donata, Zadar

Cerkev sv. Donata z zvonikom stolnice Sv. Abastazije v ozadju Cerkev sv.

Poglej Hrvaška in Cerkev svetega Donata, Zadar

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.

Poglej Hrvaška in Cetina

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Hrvaška in Cezar (naslov)

Corpus separatum

Corpus separatum je latinski izraz, ki pomeni mesto ali regijo s posebnim pravnim ali političnim statusom, drugačnim od njegove okolice.

Poglej Hrvaška in Corpus separatum

Cres

''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).

Poglej Hrvaška in Cres

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Dalmacija

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Hrvaška in Dalmacija (rimska provinca)

Dan državnosti

Kongresnem trgu Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji.

Poglej Hrvaška in Dan državnosti

Dan neodvisnosti

Dan neodvisnosti je (običajno) praznični dan, ko država praznuje obletnico neodvisnosti od druge države.

Poglej Hrvaška in Dan neodvisnosti

Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Proslava ob 16. obletnici razvitja hrvaške zastave na trdnjavi v Kninu Dan zmage in domovinske hvaležnosti (hrvaško Dan pobjede i domovinske zahvalnosti) je hrvaški državni praznik, ki ga Hrvati praznujejo 5. avgusta.

Poglej Hrvaška in Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Davisov pokal

Davisov pokal Davisov pokal je največje mednarodno reprezentančno teniško tekmovanje za moške na svetu.

Poglej Hrvaška in Davisov pokal

Daytonski sporazum

Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.

Poglej Hrvaška in Daytonski sporazum

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Poglej Hrvaška in Delo (časopis)

Denacionalizacija

Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.

Poglej Hrvaška in Denacionalizacija

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Poglej Hrvaška in Diktatura

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Hrvaška in Dimitrij Zvonimir

Dinara

250px Dinara je gora v Dinarskem gorstvu na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Poglej Hrvaška in Dinara

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Poglej Hrvaška in Dinarsko gorovje

Dino Rađa

Dino Rađa, hrvaški košarkar, * 24. april 1967, Split.

Poglej Hrvaška in Dino Rađa

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Poglej Hrvaška in Dioklecijan

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Poglej Hrvaška in Dnevnik (časopis)

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Hrvaška in Donava

Dražen Petrović

Dražen Petrović, hrvaški košarkar, * 22. oktober 1964, Šibenik, † 7. junij 1993.

Poglej Hrvaška in Dražen Petrović

Dragiša Cvetković

Dragiša Cvetković, srbski politik, * 15. januar 1893, Niš, † 18. februar 1969, Pariz.

Poglej Hrvaška in Dragiša Cvetković

Dragutin Gorjanović-Kramberger

Dragutin Gorjanović-Kramberger, hrvaški geolog, arheolog, paleontolog, paleozoolog in profesor na Univerzi v Zagrebu, * 25. oktober 1865, Zagreb, † 24. december 1936, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Dragutin Gorjanović-Kramberger

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Hrvaška in Drava

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Hrvaška in Država

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Hrvaška in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Poglej Hrvaška in Družina

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Hrvaška in Druga svetovna vojna

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Hrvaška in Drugo obleganje Dunaja

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Poglej Hrvaška in Dubrovniška republika

Dubrovniško-neretvanska županija

Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Dubrovniško-neretvanska županija

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Dubrovnik

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Hrvaška in Dunajski kongres

Dviganje uteži

Potisk s prsmi je ena od treh disciplin Dvíganje uteží je šport moči, pri katerem je cilj dvigniti največjo možno težo z enim samim dvigom.

Poglej Hrvaška in Dviganje uteži

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Poglej Hrvaška in Einhard

Ekspresionizem

Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.

Poglej Hrvaška in Ekspresionizem

Električni generator

S. M. Prokudin-Gorski Eléktrični generátor je električni stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno.

Poglej Hrvaška in Električni generator

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Hrvaška in Endemit

Enklava in eksklava

D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.

Poglej Hrvaška in Enklava in eksklava

Evro

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.

Poglej Hrvaška in Evro

Evroobmočje

Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo.

Poglej Hrvaška in Evroobmočje

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Hrvaška in Evropa

Evropska komisija

Evropska komisija (uradno Komisija Evropske unije) je izvršilni organ Evropske unije.

Poglej Hrvaška in Evropska komisija

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Hrvaška in Evropska unija

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Hrvaška in Fašizem

Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu

Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu Fakulteta političnih znanosti (izvirno hrvaško Fakultet političkih znanosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaška in Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu

Faust Vrančić

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Poglej Hrvaška in Faust Vrančić

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Poglej Hrvaška in Ferdinand I. Habsburški

FIFA Zlata žoga

FIFA Zlata žoga (uradno FIFA Ballon d'Or) je letna nagrada za najboljšega nogometaša.

Poglej Hrvaška in FIFA Zlata žoga

Filozofska fakulteta v Osijeku

Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Osijeku), s sedežem v Osijeku, je fakulteta, ki je članica Univerze v Osijeku.

Poglej Hrvaška in Filozofska fakulteta v Osijeku

Filozofska fakulteta v Zagrebu

250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaška in Filozofska fakulteta v Zagrebu

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Hrvaška in Fosil

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Hrvaška in Francija

Franjo Tuđman

Franjo Tuđman, hrvaški general, politik in zgodovinar * 14. maj 1922, Veliko Trgovišće, Kraljevina SHS, † 10. december 1999, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Franjo Tuđman

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Hrvaška in Franki

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Poglej Hrvaška in Gledališče

GNK Dinamo Zagreb

GNK Dinamo Zagreb je hrvaški nogometni klub iz Zagreba, ki igra v prvi hrvaški ligi.

Poglej Hrvaška in GNK Dinamo Zagreb

Goran Ivanišević

Goran Simun Ivanišević, hrvaški tenisač, * 13. september 1971, Split, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Poglej Hrvaška in Goran Ivanišević

Gorski kotar

Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.

Poglej Hrvaška in Gorski kotar

Gospić

Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Gospić

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Hrvaška in Goti

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.

Poglej Hrvaška in Gradiščanska

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Hrvaška in Grki

Grumman F-14 Tomcat

Poslednji F-14D(R) Tomcat F-14 prototipi z različno razprtimi krili Grumman F-14 Tomcat (tudi F-14 Tomcat, Tomcat, dobesedno Mačkon) je dvosedežni palubni lovec prestreznik, ki je bil namenjen delovanju s letalonosilk in je tako izvajal zračno obrambo flote.

Poglej Hrvaška in Grumman F-14 Tomcat

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Hrvaška in Habsburžani

Helena Ogrska

Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.

Poglej Hrvaška in Helena Ogrska

Heteroseksualnost

Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.

Poglej Hrvaška in Heteroseksualnost

HNK Hajduk Split

HNK Hajduk Split (splošno znan kot Hajduk Split ali krajše Hajduk) je hrvaški nogometni klub iz Splita, ki je bil ustanovljen leta 1911.

Poglej Hrvaška in HNK Hajduk Split

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Hrvaška in Hrvaščina

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Hrvaška in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška demokratska skupnost

Hrvaška demokratska skupnost (Hrvatska demokratska zajednica) (kratica HDZ) je največja hrvaška parlamentarna politična stranka.

Poglej Hrvaška in Hrvaška demokratska skupnost

Hrvaška kopenska vojska

Hrvaška kopenska vojska (izvirno Hrvatska kopnena vojska, tudi le Hrvatska vojska) je kopenska komponenta Oboroženih sil Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Hrvaška kopenska vojska

Hrvaška kuna

Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Hrvaška kuna

Hrvaška radiotelevizija

Hrvaška radiotelevizija (kratica: HRT) je hrvaška javna radiotelevizija.

Poglej Hrvaška in Hrvaška radiotelevizija

Hrvaška rokometna reprezentanca

Hrvaška rokometna reprezentanca je selekcija Rokometne zveze Hrvaške (Hrvatski rukometni savez), ki zastopa Hrvaško na mednarodni ravni.

Poglej Hrvaška in Hrvaška rokometna reprezentanca

Hrvaška vojna mornarica

''Kralj Dmitar Zvonimir'' ''Šibenik'' Hrvaška vojna mornarica (hrvaško Hrvatska ratna mornarica; kratica HRM) je veja hrvaških oboroženih sil, ki varuje hrvaško teritorialno morje in obalo.

Poglej Hrvaška in Hrvaška vojna mornarica

Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba

Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba (izvirno Hrvatsko ratno zrakoplovstvo i protuzračna obrana) je veja Oboroženih sil Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba

Hrvaško Zagorje

Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Poglej Hrvaška in Hrvaško Zagorje

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Hrvati

Hrvatske ceste

Hrvatske ceste je hrvaško državno podjetje v skladu z določbami hrvaškega zakona o javnih cestah (hrvaško: zakon o javnim cestama), ki ga je sprejel parlament Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Hrvatske ceste

Hvar

Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Hrvaška in Hvar

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Hrvaška in Ilirizem

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Hrvaška in Ilirske province

IM Metal HS 2000

HS2000 je polavtomatska pištola, ki je začela nastajati leta 1999 v hrvaški tovarni IM Metal za potrebe hrvaške vojske.

Poglej Hrvaška in IM Metal HS 2000

Imotski

Imotski je mesto in občina s statusom mesta (Grad Imotski) na Hrvaškem v bližini bosansko-hercegovske meje, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Hrvaška in Imotski

INA (podjetje)

INA-Industrija nafte, d.d. (INA, d.d.) je hrvaško podjetje, ki se ukvaraja z iskanjem in pridobivanjem nafte in plina, predelovanjem in distribucijo.

Poglej Hrvaška in INA (podjetje)

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.

Poglej Hrvaška in Indeks človekovega razvoja

Indoiranski jeziki

Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Poglej Hrvaška in Indoiranski jeziki

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Hrvaška in Islam

Istospolna partnerska zveza

Istospolna partnerska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih moških ali žensk, ki partnerjema zagotavlja določene pravice, ki jih sicer imajo pari, ki sklenejo zakonsko zvezo.

Poglej Hrvaška in Istospolna partnerska zveza

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Hrvaška in Istra

Istrska županija

Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km&sup2) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).

Poglej Hrvaška in Istrska županija

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Hrvaška in Italija

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Hrvaška in Italijanščina

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Hrvaška in Italijani

Iva Majoli

Iva Majoli Marić, hrvaška tenisačica, * 12. avgust 1977, Zagreb, Jugoslavija.

Poglej Hrvaška in Iva Majoli

Ivan Šibl

Ivan Šibl, hrvaški general, * 28. oktober 1917, † 1989.

Poglej Hrvaška in Ivan Šibl

Ivan Gundulić

Ivan Gundulić (tudi Dživo Gundulić), dubrovniški baročni pesnik, pisatelj in dramatik * 8. januar 1589, Dubrovnik, † 8. december 1638, Dubrovnik.

Poglej Hrvaška in Ivan Gundulić

Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.

Poglej Hrvaška in Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Ljubičić

Ivan Ljubčić, hrvaški tenisač, * 19. marec 1979 Banja Luka, SFRJ.

Poglej Hrvaška in Ivan Ljubičić

Ivan Lučić

Ivan Lučić (nekje i Lucić, Lucius, Lucich oz Lucio), hrvaški zgodovinar in kartograf, * 1604, Trogir, Hrvaška − † 11. januar 1679, Rim, Italija.

Poglej Hrvaška in Ivan Lučić

Ivan Mažuranić

Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Ivan Mažuranić

Ivan Meštrović

Ivan Meštrović, hrvaški kipar in arhitekt, * 15. avgust 1883, Vrpolje, Hrvaška, † 16. januar 1962, South Bend, Indiana, ZDA.

Poglej Hrvaška in Ivan Meštrović

Ivan Zapolja

Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.

Poglej Hrvaška in Ivan Zapolja

Ivana Brlić-Mažuranić

Ivana Brlić-Mažuranić, hrvaška pisateljica, * 18. april 1874, Ogulin, Avstro-Ogrska (zdaj Hrvaška), † 21. september 1938, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Ivana Brlić-Mažuranić

Ivano Balić

Ivano Balić, hrvaški rokometaš, * 1. april 1979, Split.

Poglej Hrvaška in Ivano Balić

Ivica Kostelić

Ivica Kostelić, hrvaški alpski smučar, * 23. november 1979, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Ivica Kostelić

Ivo Andrić

Ivo Andrić (srbsko Иво Андрић), bosansko-srbski književnik in diplomat, * 9. oktober 1892, Dolac pored Travnika, Avstro-Ogrska (današnja BiH), † 13. marec 1975, Beograd.

Poglej Hrvaška in Ivo Andrić

Ivo Sanader

Ivo Sanader, hrvaški politik, * 8. junij 1953, Split, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Ivo Sanader

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Poglej Hrvaška in Izumitelj

Jadranski naftovod

Jadranski naftovod - JANAF je hrvaško podjetje, ki upravlja istoimenskim jadranskim naftovodom (del naftovoda Adria).

Poglej Hrvaška in Jadranski naftovod

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Hrvaška in Jadransko morje

Janica Kostelić

Janica Kostelić, hrvaška alpska smučarka, * 5. januar 1982, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Janica Kostelić

Jedrska elektrarna Krško

NE Krško z značilno silhueto Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna, ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse.

Poglej Hrvaška in Jedrska elektrarna Krško

Josip Jelačić

Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).

Poglej Hrvaška in Josip Jelačić

Josip Juraj Strossmayer

Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.

Poglej Hrvaška in Josip Juraj Strossmayer

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Hrvaška in Judje

Jugo

Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).

Poglej Hrvaška in Jugo

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Poglej Hrvaška in Jugoslavija

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Hrvaška in Jugoslovanska ljudska armada

Jugovzhodna Evropa

Jugovzhodna Evropa je geografska podregija Evrope, ki zaobjema predvsem Balkan, pa tudi sosednje regije in polotoke.

Poglej Hrvaška in Jugovzhodna Evropa

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Hrvaška in Kalcij

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Hrvaška in Karel Veliki

Karlovška županija

Karlovška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Karlovška županija

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Karlovec

Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu

Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu Katoliška teološka fakulteta (izvirno hrvaško Katolički bogoslovni fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Hrvaška in Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Hrvaška in Katolištvo

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Poglej Hrvaška in Köppnova podnebna klasifikacija

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Hrvaška in Kelti

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Hrvaška in Kemija

Kino

Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897. Notranjost kina Kino je prostor, namenjen predvajanju filmov.

Poglej Hrvaška in Kino

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Poglej Hrvaška in Knez

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Poglej Hrvaška in Knin

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Hrvaška in Književnost

Košarka

Košarka je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču, običajno v dvorani na lesenem parketu.

Poglej Hrvaška in Košarka

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Poglej Hrvaška in Koloman Ogrski

Kolpa

Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Kolpa

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Hrvaška in Komunizem

Koncentracijsko taborišče Jasenovac

Koncentracijsko taborišče Jasenovac je bilo koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v mestu Jasenovac, ki je bilo takrat del Neodvisne države Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Koncentracijsko taborišče Jasenovac

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Hrvaška in Konstantin VII. Porfirogenet

Koprivniško-križevska županija

Lega Koprivniško-križevske županije Koprivniško-križevska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Koprivniško-križevska županija

Koprivnica, Hrvaška

Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).

Poglej Hrvaška in Koprivnica, Hrvaška

Korčula

Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Hrvaška in Korčula

Kornati

Pogled na del Kornatov Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem arhipelagu.

Poglej Hrvaška in Kornati

Korupcija

Indeks zaznavanja korupcije leta 2018 Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Poglej Hrvaška in Korupcija

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Poglej Hrvaška in Kotor

Kraška jama

Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.

Poglej Hrvaška in Kraška jama

Kraški relief

S pojmom kraški relief označujemo površje, kjer prevladujejo posebne reliefne oblike oziroma kraški reliefni pojavi.

Poglej Hrvaška in Kraški relief

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Hrvaška in Kralj

Kraljeva vojna mornarica

Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.

Poglej Hrvaška in Kraljeva vojna mornarica

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Poglej Hrvaška in Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Poglej Hrvaška in Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Hrvaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Poglej Hrvaška in Krapina

Krapinsko-zagorska županija

Krapinsko-zagorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Krapinsko-zagorska županija

Kravata

Izložbeni lutki s pisanima kravatama Kravata je trak iz blaga za nošnjo v dekorativne namene, modni dodatek, ki se uporablja zlasti v formalni moški garderobi.

Poglej Hrvaška in Kravata

Krešimir Ćosić

Krešimir Ćosić, hrvaški košarkar in trener, * 26. november 1948, Zagreb, Jugoslavija, † 25. maj 1995, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Hrvaška in Krešimir Ćosić

Krk

Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.

Poglej Hrvaška in Krk

Krk (mesto)

Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Hrvaška in Krk (mesto)

Krka (Hrvaška)

Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.

Poglej Hrvaška in Krka (Hrvaška)

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Poglej Hrvaška in Kronika

Krsto Hegedušić

Krsto Hegedušić, hrvaški akademski slikar, profesor in akademik, * 26. november 1901, † 7. april 1975.

Poglej Hrvaška in Krsto Hegedušić

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Poglej Hrvaška in Ladislav I. Ogrski

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Poglej Hrvaška in Lastovo

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Hrvaška in Latinščina

Letališče Dubrovnik

Letališče Dubrovnik je letališče na Hrvaškem, ki leži 20 km od centra Dubrovnika.

Poglej Hrvaška in Letališče Dubrovnik

Letališče Franjo Tuđman

Zagrebško letališče Franjo Tuđmano (hrvaško: Zračna luka Franjo Tuđman Zagreb) ali zagrebško letališče (hrvaško: Zračna luka Zagreb) (IATA: ZAG, ICAO: LDZA) je mednarodno letališče, ki je namenjeno za prihod in odhod komercialnih letal.

Poglej Hrvaška in Letališče Franjo Tuđman

Letališče Osijek

Letališče Osijek je letališče na Hrvaškem, ki leži 20 km vzhodno od Osijeka.

Poglej Hrvaška in Letališče Osijek

Letališče Pulj

Letališče Pulj (hrvaško Zračna luka Pula) je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje mesto Pulj.

Poglej Hrvaška in Letališče Pulj

Letališče Reka

Letališče Reka je letališče na Hrvaškem, ki leži na otoku Krk, 17 km od Reke.

Poglej Hrvaška in Letališče Reka

Letališče Split

Letališče Split je tretje največje letališče na Hrvaškem (po številu turistov), ki primarno oskrbuje Split.

Poglej Hrvaška in Letališče Split

Letališče Zadar

Letališče Zadar je letališče na Hrvaškem, ki primarno oskrbuje Zadar.

Poglej Hrvaška in Letališče Zadar

Liško-senjska županija

Liško-senjska županija je po površini s 5.353 km2 največja izmed 21 županij Hrvaške, po številu prebivalcev (43.000 leta 2021; 2011 še 51.000) pa najmanjša in najredkeje poseljena.

Poglej Hrvaška in Liško-senjska županija

Liburni

Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.

Poglej Hrvaška in Liburni

Lijepa naša domovino

Spomenik hrvaški himni ob cesti Kumrovec–Klanjec 310px Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Lijepa naša domovino

Lika

Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.

Poglej Hrvaška in Lika

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Hrvaška in Ljubljana

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Poglej Hrvaška in Ljudevit Posavski

Ludvik II. Jagelo

Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Hrvaška in Ludvik II. Jagelo

Luka Modrić

Luka Modrić, hrvaški nogometaš, * 9. september 1985, Zadar, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Luka Modrić

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Hrvaška in Madžarščina

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Hrvaška in Madžarska

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Hrvaška in Magnetno polje

Marija Jurić Zagorka

Marija Jurić (vzdevek Zagorka), hrvaška pisateljica, novinarka in dramatičarka, * 2. marec 1873, Negovec, † 30. november 1957, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Marija Jurić Zagorka

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Hrvaška in Marija Terezija

Marina (pristanišče)

Zračni posnetek Marine Portorož s pripadajočimi objekti Marina je vrsta pristanišča namenjena predvsem za turistična plovila, kot so jadrnice in jahte.

Poglej Hrvaška in Marina (pristanišče)

Mario Ančić

Mario Ančić, hrvaški tenisač, * 30. marec 1984, Split, SFRJ.

Poglej Hrvaška in Mario Ančić

Marko Marulić

Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.

Poglej Hrvaška in Marko Marulić

Maslenica

Maslenica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Jasenice Zadrske županije.

Poglej Hrvaška in Maslenica

Mate Parlov

Mate Parlov, hrvaški boksar, * 16. november 1948, Split, † 29. julij 2008, Pulj.

Poglej Hrvaška in Mate Parlov

McDonnell Douglas F/A-18 Hornet

McDonnel Douglas F/A-18 Hornet (tudi F/A-18 Hornet) je vojaško palubno letalo, ki združuje lastnosti lovca prestreznika in jurišnika.

Poglej Hrvaška in McDonnell Douglas F/A-18 Hornet

Mecen

Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).

Poglej Hrvaška in Mecen

Medžimurska županija

Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je najsevernejša, po površini (729 km2) najmanjša ter obenem najgosteje poseljena izmed 20 županij Hrvaške (izjema je glavno mesto Zagreb).

Poglej Hrvaška in Medžimurska županija

Mediteranska prehrana

olivno olje in zelenjava Mediteranska prehrana je moderen priporočljiv način prehranjevanja, ki je dobil zgled po tradicionalnem vzorcu načina prehranjanjevana nekaterih držav mediteranskega območja.

Poglej Hrvaška in Mediteranska prehrana

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Poglej Hrvaška in Mednarodni denarni sklad

Mednarodni olimpijski komite

Sedež MOK v Laussani Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedežem v Lozani, Švica.

Poglej Hrvaška in Mednarodni olimpijski komite

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

Poslopje sodišča v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY; polno ime International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991) je bila ad-hoc institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami jugoslovanskega nasledstva.

Poglej Hrvaška in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

Mednarodno združenje za zračni transport

Mednarodno združenje za zračni transport (International Air Transport Association, kratica IATA) je mednarodna organizacija s sedežem v Montrealu, ki združuje zasebne letalske prevoznike.

Poglej Hrvaška in Mednarodno združenje za zračni transport

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Poglej Hrvaška in Mesec

Metateza

Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.

Poglej Hrvaška in Metateza

Miko Tripalo

Ante »Miko« Tripalo, hrvaški politik in avtor * 16. november 1926, Sinj, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, † 11. december 1995, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Miko Tripalo

Mikojan-Gurevič MiG-21

Mikojan-Gurevič MiG-21 (Natovo kodno ime »Fishbed«, kodno ime JRV: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, rusko Микоян и Гуревич МиГ-21 »Balalaika«) je najbolj razširjeno lahko reaktivno nadzvočno lovsko vojaško letalo 20. stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 letal v petnajstih izpeljankah.

Poglej Hrvaška in Mikojan-Gurevič MiG-21

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Hrvaška in Milutin Milanković

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je ministrstvo Vlade Republike Slovenije, ki je odgovorno za področje infrastrukture in s tem povezanimi področji (promet, energetika, prometna varnost).

Poglej Hrvaška in Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije

Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške

Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške (hrvaško: Ministarstvo mora, prometa in infrastrukture, kratica MPPI RH) je ministrstvo v hrvaški vladi.

Poglej Hrvaška in Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške

Miroslav Krleža

Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Miroslav Krleža

Mislav (hrvaški knez)

Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Hrvaška in Mislav (hrvaški knez)

Mljet

Mljet (v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Hrvaška in Mljet

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Poglej Hrvaška in Močvirje

Mokrišče

Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Poglej Hrvaška in Mokrišče

MOL (podjetje)

MOL (madž. Magyar OLaj- és Gázipari Nyilvánosan működő Részvénytársaság) - je madžarsko naftno/plinska družba.

Poglej Hrvaška in MOL (podjetje)

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.

Poglej Hrvaška in Multimedijski center RTV Slovenija

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Hrvaška in Nafta

Naftovod

Trans-Alaska naftovod Ruski naftovodi Transalaški naftovod Naftovod je cevovod, ki se uporablja za pretakanje nafte od črpališča do rafinerij ali pa do pristanišč, kjer se nafto potem naloži na tankerje.

Poglej Hrvaška in Naftovod

Namizni tenis

Tekma v namiznem tenisu Namizni tenis (tudi ping pong) je igra pri kateri dva ali več igralcev odbijajo žogico z loparji za namizni tenis na mizi, razdeljeni z mrežo.

Poglej Hrvaška in Namizni tenis

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Hrvaška in Napoleonske vojne

Naravni rezervat

Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.

Poglej Hrvaška in Naravni rezervat

Narodni park

Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.

Poglej Hrvaška in Narodni park

Narodni park Kornati

Narodni park Kornati obsega skupino otokov Kornati v hrvaškem delu Jadrana v srednji Dalmaciji, zahodno od Šibenika v Šibensko-kninski županiji.

Poglej Hrvaška in Narodni park Kornati

Narodni park Krka

Skradinski buk Narodni park Krka je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Narodni park Krka

Narodni park Mljet

Borovi gozdovi obsegajo preko 90% površine parka. Narodni park Mljet je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Narodni park Mljet

Narodni park Paklenica

Narodni park Paklenica je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Narodni park Paklenica

Narodni park Risnjak

Narodni park Risnjak je hrvaški narodni park in se nahaja v Gorskem kotarju.

Poglej Hrvaška in Narodni park Risnjak

Narodni park Severni Velebit

Kamniti skladi Severnega Velebita Narodni park Severni Velebit (hrv. Nacionalni park Sjeverni Velebit) je narodni park, ki leži na gorskem grebenu Velebita (Hrvaška).

Poglej Hrvaška in Narodni park Severni Velebit

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Poglej Hrvaška in NATO

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost.

Poglej Hrvaška in Natura 2000

NBA

National Basketball Association (kratica NBA - Nacionalna košarkarska zveza) je najpomembnejša zveza profesionalne košarke v ZDA.

Poglej Hrvaška in NBA

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Poglej Hrvaška in Neandertalec

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Poglej Hrvaška in Neapelj

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Hrvaška in Nemčija

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Hrvaška in Nemci

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Hrvaška in Neodvisna država Hrvaška

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Poglej Hrvaška in Neodvisnost

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Hrvaška in Neolitik

Neum

Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.

Poglej Hrvaška in Neum

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Hrvaška in Nikola Tesla

Nin

Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).

Poglej Hrvaška in Nin

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Hrvaška in Nobelova nagrada

Nogomet

Napadalec v rdečem dresu strelja na gol Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005 Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu.

Poglej Hrvaška in Nogomet

Nogometna Liga prvakov

Liga prvakov (skrajšano UCL) je vsakoletno klubsko nogometno tekmovanje, ki ga organizira Zveza Evropskih nogometnih združenj (UEFA) in ga izpodbijajo vrhunski evropski klubi, ki odločajo o zmagovalcih tekmovanja prek skupine in knokavt formata.

Poglej Hrvaška in Nogometna Liga prvakov

Novi list (Reka)

Sedež Novega lista Novi list je hrvaški časopis s sedežem na Reki.

Poglej Hrvaška in Novi list (Reka)

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Poglej Hrvaška in Novo leto

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Poglej Hrvaška in Obala

Oborožene sile Republike Hrvaške

Oborožene sile Republike Hrvaške (izvirno Oružane snage Republike Hrvatske; kratica: OSRH) so sestavljena iz treh vej.

Poglej Hrvaška in Oborožene sile Republike Hrvaške

Obrežje, Brežice

Obrežje je naselje v Občini Brežice.

Poglej Hrvaška in Obrežje, Brežice

Odlikovanja Republike Hrvaške

Odlikovanja Republike Hrvaške Odlikovanja Republike Hrvaške podeljuje predsednik Republike Hrvaške in so po Zakonu o odlikovanjih in priznanjih Republike Hrvaške (hrvaščina: Zakon o odlikovanjima i priznanjima Republike Hrvatske) razdeljena na velerede, rede in spomenice.

Poglej Hrvaška in Odlikovanja Republike Hrvaške

Odprto prvenstvo Anglije

Odprto prvenstvo Anglije, najpogosteje imenovan kar Wimbledon, je najstarejši teniški turnir na svetu in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši teniški turnir na svetu.

Poglej Hrvaška in Odprto prvenstvo Anglije

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Hrvaška in Ogrska

Okoli

Okoli so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Velika Ludina Siško-moslavške županije.

Poglej Hrvaška in Okoli

Olimpijska medalja

zlate medalje Olimpijska medalja je medalja, ki jo dobi športnik za uvrstitev na eno od prvih treh mest na Olimpijskih igrah: zlate za zmagovalce v posameznih disciplinah, srebrne za drugouvrščene in bronaste za tretjeuvrščene.

Poglej Hrvaška in Olimpijska medalja

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Poglej Hrvaška in Olimpijske igre

Oljčno olje

Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).

Poglej Hrvaška in Oljčno olje

Operacija Nevihta

Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.

Poglej Hrvaška in Operacija Nevihta

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Hrvaška in Organizacija združenih narodov

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Hrvaška in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Orkester

Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.

Poglej Hrvaška in Orkester

Osiješko-baranjska županija

Lega Osiješko-baranjske županije Osiješko-baranjska županija (Osječko-baranjska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Osiješko-baranjska županija

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Osijek

Oskar (filmska nagrada)

Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.

Poglej Hrvaška in Oskar (filmska nagrada)

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Hrvaška in Osmansko cesarstvo

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Poglej Hrvaška in Osor

Padalo

Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.

Poglej Hrvaška in Padalo

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Hrvaška in Paleolitik

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Hrvaška in Panonska nižina

Papež Janez VIII.

Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Hrvaška in Papež Janez VIII.

Papež Janez X.

Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.

Poglej Hrvaška in Papež Janez X.

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Poglej Hrvaška in Parlament

Parlamentarna demokracija

Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.

Poglej Hrvaška in Parlamentarna demokracija

Partizan

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.

Poglej Hrvaška in Partizan

Pasma

pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.

Poglej Hrvaška in Pasma

Pavel Karađorđević

Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.

Poglej Hrvaška in Pavel Karađorđević

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Pazin

Pelješac

Lega Pelješca Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana.

Poglej Hrvaška in Pelješac

Pepelnična sreda

Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju.

Poglej Hrvaška in Pepelnična sreda

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Poglej Hrvaška in Peter Krešimir IV.

Petrol

Petrol je slovensko trgovsko podjetje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti.

Poglej Hrvaška in Petrol

Pištola

Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.

Poglej Hrvaška in Pištola

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Poglej Hrvaška in Pivo

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Poglej Hrvaška in Pliberk

Plinovod

Nadzmeni plinovod Glavniruski plinovodi Plinovod je cevovod za pretakanje plinov, kot so zemeljski plin (metan), propan in drugi plini.

Poglej Hrvaška in Plinovod

Plitviška jezera

Plitvice Slap Plitviška jezera so narodni park v Liki na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Plitviška jezera

Ploče

Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Hrvaška in Ploče

Požarevski mir

Požarevski mir je bila mirovna pogodba, ki so jo 21. julija 1718 v Požarevcu (Srbija) podpisali Osmansko cesarstvo na eni strani in avstrijska Habsburška monarhija in Beneška republika na drugi.

Poglej Hrvaška in Požarevski mir

Požeško-slavonska županija

Lega Požeško-slavonske županije Požeško-slavonska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Požeško-slavonska županija

Požega, Hrvaška

Požega (od 1929 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto (Grad Požega) z 22.364 prebivalci (2021; 1991 in 2001 še 28.000), ožje mestno območje pa le še okoli 17.000 (1991 do 2001 še 21.000) v Požeški kotlini na desnem bregu reke Orljave.

Poglej Hrvaška in Požega, Hrvaška

Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2004

Igre XXVIII.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2004

Poletne olimpijske igre 2008

Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2008

Poletne olimpijske igre 2012

Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2012

Poletne olimpijske igre 2016

Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2016

Poletne olimpijske igre 2020

Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) so potekale Tokiu na Japonskem, in sicer od 23. julija do 8. avgusta 2021.

Poglej Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2020

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Hrvaška in Poreč

Praznik dela

Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem prvega maja. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.

Poglej Hrvaška in Praznik dela

Predsednik Republike Hrvaške

Predsednik Republike Hrvaške (Predsjednik Republike Hrvatske) je državni poglavar Republike Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Predsednik Republike Hrvaške

Predsednik vlade Hrvaške

Predsednik Vlade Republike Hrvaške (hrvaško: Predsjednik Vlade Republike Hrvatske) je vodja vlade Republike Hrvaške in de facto nosilec najmočnejše izvršilne funkcije v državi.

Poglej Hrvaška in Predsednik vlade Hrvaške

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Hrvaška in Premog

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Hrvaška in Preseljevanje ljudstev

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Primorsko-goranska županija

Program Človek in biosfera

Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.

Poglej Hrvaška in Program Človek in biosfera

Prstni odtis

Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.

Poglej Hrvaška in Prstni odtis

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Hrvaška in Prusija

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Hrvaška in Prva svetovna vojna

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Hrvaška in Pulj

Puljski filmski festival

Festival leta 2010 Puljski filmski festival je filmski festival, ki od leta 1955 poteka v Pulju na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Puljski filmski festival

Rab

Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.

Poglej Hrvaška in Rab

Realizem v književnosti

Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.

Poglej Hrvaška in Realizem v književnosti

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Hrvaška in Reka

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Hrvaška in Reka, Hrvaška

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Hrvaška in Renesančna arhitektura v Italiji

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Poglej Hrvaška in Republika

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.

Poglej Hrvaška in Rimski amfiteater

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Hrvaška in Rimsko cesarstvo

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Hrvaška in Rimskokatoliška cerkev

Rodnost

Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.

Poglej Hrvaška in Rodnost

Rokoko

Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.

Poglej Hrvaška in Rokoko

Rokomet

romunsko reprezentanco leta 2012 Rokomèt je moštveni šport z žogo.

Poglej Hrvaška in Rokomet

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Hrvaška in Romanska arhitektura

Romi

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

Poglej Hrvaška in Romi

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Hrvaška in Ruđer Josip Bošković

Rusinščina

Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.

Poglej Hrvaška in Rusinščina

Sabor

Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.

Poglej Hrvaška in Sabor

Sandra Perković

Sandra Perković, hrvaška atletinja, * 21. junij 1990, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Sandra Perković

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Hrvaška in Sava

Savka Dabčević-Kučar

Savka Dabčević-Kučar, hrvaška političarka * 6. december 1923, Korčula, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev † 6. avgust 2009 Zagreb, Hrvaška.

Poglej Hrvaška in Savka Dabčević-Kučar

Schengensko območje

Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.

Poglej Hrvaška in Schengensko območje

Senj

Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Senj

Seznam otokov na Hrvaškem

Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini.

Poglej Hrvaška in Seznam otokov na Hrvaškem

Shizma

Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.

Poglej Hrvaška in Shizma

Siško-moslavška županija

Lega Siško-moslavške županije Siško-moslavška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Siško-moslavška županija

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Hrvaška in Sigismund Luksemburški

Siol.net

Siol.net je slovenski spletni portal, ki ponuja aktualne novice iz Slovenije in sveta, športa, avtomobilizma, tehnologije, gospodarstva, kulinarike, sveta znanih in življenjskega sloga.

Poglej Hrvaška in Siol.net

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Poglej Hrvaška in Sisek

Sklad Združenih narodov za otroke

Sklád Zdrúženih národov za otròke (angleško United Nations Children's Fund, kratica UNICEF) je pod imenom »United Nations International Children's Emergency Fund« ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope.

Poglej Hrvaška in Sklad Združenih narodov za otroke

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Hrvaška in Slavonija

Slavonski Brod

Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Slavonski Brod

Slovaščina

Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Poglej Hrvaška in Slovaščina

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Hrvaška in Slovani

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Hrvaška in Slovenija

Slunj

Slunj (starohrvaško Slovin grad) je mesto in občina s statusom mesta na Hrvaškem v Karlovški županiji.

Poglej Hrvaška in Slunj

Smrtnost

Smŕtnost ali letálnost je število umrlih za določeno boleznijo, navadno preračunano na 100 bolnikov.

Poglej Hrvaška in Smrtnost

Socialdemokratska stranka Hrvaške

Socialdemokratska stranka Hrvaške (hrvaško: Socijaldemokratska partija Hrvatske) (kratica SDP) je politična stranka v Republiki Hrvaški, ki je glede na svoje delovanje in ideološke usmeritve umeščena na levo stran političnega spektra.

Poglej Hrvaška in Socialdemokratska stranka Hrvaške

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Hrvaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Hrvaška in Socialistična republika Hrvaška

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Hrvaška in Socializem

Solin

Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Solin

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Hrvaška in Split

Splitsko-dalmatinska županija

Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Splitsko-dalmatinska županija

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Hrvaška in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Hrvaška in Srbščina

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Hrvaška in Srbi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Hrvaška in Srbija

Srbska republika Krajina

Srbska republika Krajina (kratica) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti od Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Srbska republika Krajina

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Hrvaška in Srednja Evropa

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Hrvaška in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Hrvaška in Srednjeevropski poletni čas

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Hrvaška in Srednji vek

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Hrvaška in Sredozemsko morje

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Poglej Hrvaška in Sredozemsko podnebje

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Poglej Hrvaška in Srem

Sremski Karlovci

Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.

Poglej Hrvaška in Sremski Karlovci

Stara Gradiška

Stara Gradiška je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Stara Gradiška Brodsko-posavske županije, ki je na hrvaški strani, to je na levem bregu Save.

Poglej Hrvaška in Stara Gradiška

Stari Grad, Hvar

Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru (in poleg Hvara druga občina s statusom mesta na njem, hrv. Grad Stari Grad) v Splitsko-dalmatinski županiji.

Poglej Hrvaška in Stari Grad, Hvar

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah.

Poglej Hrvaška in Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

Steček

Steček (bosansko stećak, v množini stećci, v cirilici стећак, v množini стећци), je bogumilski kamniti nagrobni spomenikI v Bosni in Hercegovini, ter na mejah Hrvaške, Črne Gore in Srbije.

Poglej Hrvaška in Steček

Stjepan Radić

Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Stjepan Radić

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Stolnica Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot Evfrazijeva bazilika, je stolnica Škofije Pulj-Poreč in bazilika v Poreču.

Poglej Hrvaška in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Strelstvo

Strelstvo je športna disciplina, pri kateri tekmovalci uporabljajo strelno orožje za ciljanje tarč.

Poglej Hrvaška in Strelstvo

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Poglej Hrvaška in Suverenost

Svet Evrope

Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.

Poglej Hrvaška in Svet Evrope

Svetac

lega otoka v Jadranu Biševa; od leve proti desni so otoki Brusnik, Svetac in Jabuka Svetac, tudi Sveti Andrija (43°01' N, 15°44 E) je otok v Jadranu, ki leži 25 km zahodno od Visa.

Poglej Hrvaška in Svetac

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik.

Poglej Hrvaška in Sveti Štefan

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.

Poglej Hrvaška in Sveti trije kralji

Sveto rešnje telo in kri

Svéto réšnje teló in krí (tudi (pre)svéto réšnje teló ali krajše télovo) je katoliški praznik, posvečen češčenju najsvetejšega – evharistije.

Poglej Hrvaška in Sveto rešnje telo in kri

Svetovna trgovinska organizacija

Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica).

Poglej Hrvaška in Svetovna trgovinska organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.

Poglej Hrvaška in Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovni pokal v alpskem smučanju

Svetovni pokal v alpskem smučanju je zaporedje več tekem v alpskem smučanju, ki jih nadzira FIS.

Poglej Hrvaška in Svetovni pokal v alpskem smučanju

Svetovni sklad za naravo

Svetovni sklad za naravo (WWF - angleško World Wide Fund for Nature) je mednarodna nevladna organizacija, ustanovljena leta 1961, ki deluje na področju ohranjanja divjine in zmanjševanja človekovega vpliva na okolje.

Poglej Hrvaška in Svetovni sklad za naravo

Svetovno prvenstvo v nogometu 1998

Svetovno prvenstvo v nogometu 1998, ki ga je med 10. junijem in 12. julijem 1998 gostila Francija, je bilo šestnajsto Svetovno prvenstvo v nogometu.

Poglej Hrvaška in Svetovno prvenstvo v nogometu 1998

Svetovno prvenstvo v nogometu 2018

Svetovno prvenstvo v nogometu 2018, uradno FIFA World Cup, je bilo 21.

Poglej Hrvaška in Svetovno prvenstvo v nogometu 2018

Svetovno prvenstvo v veslanju 2000

Svetovno prvenstvo v veslanju 2000 je bilo 23.

Poglej Hrvaška in Svetovno prvenstvo v veslanju 2000

Tade Smičiklas

Tade Smičiklas (tudi Tadija Smičiklas), hrvaški pedagog in zgodovinar, * 1. oktober 1843, Rešeto na Žumberku, † 8. junij 1914, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Tade Smičiklas

Teharje

Téharje so naselje pri Celju, kjer je sedež istoimenske krajevne skupnosti, del mestne občine Celje.

Poglej Hrvaška in Teharje

Tekvondo

Učenec lomi deske s stranskim nožnim udarcem Tekvondó (tudi taekwondó) je borilna veščina, ki je bila ustanovljena leta 1955 v Južni Koreji.

Poglej Hrvaška in Tekvondo

Tenis

Ténis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«).

Poglej Hrvaška in Tenis

Testenine

Različne ročno izdelane testenine Testenine so glavne sestavine za številne italijanske jedi in simbol italijanske kuhinje.

Poglej Hrvaška in Testenine

Tezno

Tezno je mestna četrt in jugovzhodni predel Maribora.

Poglej Hrvaška in Tezno

The Independent

The Independent je britanski časopis, ki ga izdaja podjetja Independent Print Limited; to je od leta 2010 v lasti nekdanjega častnika KGB Aleksandra Lebedova.

Poglej Hrvaška in The Independent

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Poglej Hrvaška in The New York Times

Tin Ujević

Augustin »Tin« Ujević, hrvaški pesnik, pisatelj in prevajalec, * 5. julij 1891, Vrgorac, † 12. november 1955, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Tin Ujević

Tomislav

Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.

Poglej Hrvaška in Tomislav

Toni Kukoč

Toni Kukoč, hrvaški košarkar, * 18. september 1968, Split, Jugoslavija.

Poglej Hrvaška in Toni Kukoč

Torpedo

Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.

Poglej Hrvaška in Torpedo

Trajekt

Veliki trajekt Manjši trajekt Trajékt je vodno plovilo, ki je namenjeno predvsem prevozu potnikov in vozil.

Poglej Hrvaška in Trajekt

Transformator

Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.

Poglej Hrvaška in Transformator

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Hrvaška in Trdnjava

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Hrvaška in Trogir

Trpanj

Trpanj je naselje in pristanišče na Hrvaškem, ki leži na severni obali polotoka Pelješac, v vznožju Ostrog Vrha (312 mnm) in Vitra (631 mnm), med katerima se vije cesta v notranjost polotoka; je središče občine Trpanj, ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Hrvaška in Trpanj

Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Hrvaška in Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirovići

Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.

Poglej Hrvaška in Trpimirovići

Turizem

''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Poglej Hrvaška in Turizem

Učka

Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).

Poglej Hrvaška in Učka

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Hrvaška in Unescova svetovna dediščina

Univerza na Reki

Univerza na Reki (izvirno) je univerza na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Univerza na Reki

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Poglej Hrvaška in Ustaši

Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)

Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.

Poglej Hrvaška in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Hrvaška in Varaždin

Varaždinska županija

Varaždinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške s 159.487 prebivalci (po popisu 2021; 2011 še 176.000).

Poglej Hrvaška in Varaždinska županija

Varnostni svet Združenih narodov

Varnostni svet Združenih narodov je eden izmed petih glavnih organov Organizacije Združenih narodov (OZN).

Poglej Hrvaška in Varnostni svet Združenih narodov

Vaterpolo

tekma v vaterpolu Vaterpolo je moštvena igra z žogo v vodi.

Poglej Hrvaška in Vaterpolo

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Hrvaška in Vazal

Velebit

Pogled na Velebit z morja Velebit je gorski greben v Jadranskem primorju na Hrvaškem.

Poglej Hrvaška in Velebit

Velika Gorica

Velika Gorica je satelitsko mesto hrvaške prestolnice Zagreb in ima po popisu 2021 dobrih 30.000 prebivalcev, medtem ko prebivalstvo mestne občine (Grad Velika Gorica) šteje še enkrat več, 61.000 ljudi (skupaj s sosednjimi občinami Pokupsko, Orle in Kravarsko pa skoraj 70.000).

Poglej Hrvaška in Velika Gorica

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Poglej Hrvaška in Velika noč

Veslanje na Olimpijskih igrah

150px Veslanje na Olimpijskih igrah se je začelo na Poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 1900.

Poglej Hrvaška in Veslanje na Olimpijskih igrah

Vidovdanska ustava

Vidovdanska ustava je bila ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan).

Poglej Hrvaška in Vidovdanska ustava

Viganj

Viganj je znan zlasti po jadranju na deski Viganj je naselje in manjše pristanišče na jugozahdni obali Pelješca, ki leži 8 km zahodno od Orebića v zalivu sv.

Poglej Hrvaška in Viganj

Vinkovci

Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Poglej Hrvaška in Vinkovci

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Poglej Hrvaška in Vino

Virovitiško-podravska županija

Lega Virovitiško-podravske županije Virovitiško-podravska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Virovitiško-podravska županija

Virovitica

Virovitica (madžarsko Verőce) je mesto na Hrvaškem, ki je upravno središče Virovitiško-podravske županije.

Poglej Hrvaška in Virovitica

Vis

Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Hrvaška in Vis

Vjekoslav Klaić

Vjekoslav Klaić, hrvaški pedagog, akademik in zgodovinar, * 21. junij 1849, Garčin, † 1. julij 1928, Zagreb.

Poglej Hrvaška in Vjekoslav Klaić

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Poglej Hrvaška in Vladarska rodbina

Vladimir Prelog

Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.

Poglej Hrvaška in Vladimir Prelog

Vladko Maček

Vladimir (Vladko) Maček, hrvaški pravnik, publicist in politik, * 1879, † 1964.

Poglej Hrvaška in Vladko Maček

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Hrvaška in Vlahi

Vlaho Bukovac

Vlaho Bukovac, hrvaški slikar, * 4. julij 1855, Cavtat, Avstrijsko cesarstvo (zdaj Hrvaška), † 24. april 1922, Praga, Češkoslovaška (zdaj Češka).

Poglej Hrvaška in Vlaho Bukovac

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Poglej Hrvaška in Vodna energija

Vojna krajina

Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.

Poglej Hrvaška in Vojna krajina

Vojna mornarica Združenih držav Amerike

--> | anniversaries.

Poglej Hrvaška in Vojna mornarica Združenih držav Amerike

Vojni zločin

V okviru vojne je vojni zločin v skladu z mednarodnim pravom kaznivo dejanje kršitve vojnega prava, ki ga lahko stori vojaška ali civilna oseba ali več oseb.

Poglej Hrvaška in Vojni zločin

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Hrvaška in Vretenčarji

Vsi sveti

Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.

Poglej Hrvaška in Vsi sveti

Vukovar

Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.

Poglej Hrvaška in Vukovar

Vukovarsko-sremska županija

Lega Vukovarsko-sremske županije Vukovarsko-sremska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Vukovarsko-sremska županija

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Hrvaška in Vzhod

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Hrvaška in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Hrvaška in Zadar

Zadrska županija

Zadrska županija (hrv. Zadarska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Hrvaška in Zadrska županija

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Hrvaška in Zagreb

Zagrebška županija

Zagrebška županija (hrv. Zagrebačka županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške, ki ima 301.206 prebivalcev (2021; 5% manj kot 10 let prej) in edina, katere glavno mesto oz.

Poglej Hrvaška in Zagrebška županija

Zahod

Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Hrvaška in Zahod

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Hrvaška in Zahodno Rimsko cesarstvo

Zaprešić

Zaprešić je satelitsko mesto na zahodnem obrobju Zagreba na Hrvaškem, ki ima okoli 19.000 prebivalcev (2021, mestna občina pa dobrih 24.000) in upravno spada v Zagrebško županijo.

Poglej Hrvaška in Zaprešić

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Hrvaška in Združene države Amerike

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Poglej Hrvaška in Zemeljski plin

Zimske olimpijske igre 1992

Zimske olimpijske igre 1992 (uradno XVI. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Albertvillu v Franciji.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1992

Zimske olimpijske igre 1994

Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1994

Zimske olimpijske igre 1998

Zimske olimpijske igre 1998 (uradno XVIII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1998 v Naganu na Japonskem.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1998

Zimske olimpijske igre 2002

Zimske olimpijske igre 2002 (uradno XIX. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 2002 v Salt Lake Cityu, Utah, ZDA.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2002

Zimske olimpijske igre 2006

Neve in Gliz Zimske olimpijske igre 2006, znane tudi kot XX.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2006

Zimske olimpijske igre 2010

XXI.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2010

Zimske olimpijske igre 2014

XXII.

Poglej Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2014

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Hrvaška in Znanstvenik

Zoran Milanović

Zoran Milanović, hrvaški politik, * 30. oktober 1966, Zagreb, SFRJ.

Poglej Hrvaška in Zoran Milanović

Zrmanja (reka)

Zrmanja, reka v severni Dalmaciji.

Poglej Hrvaška in Zrmanja (reka)

Zvezna uprava za letalstvo

Zvezna uprava za letalstvo (kratica FAA) je največja prometna agencija vlade ZDA in ureja vse vidike civilnega letalstva v državi in nad okoliškimi mednarodnimi vodami.

Poglej Hrvaška in Zvezna uprava za letalstvo

1. januar

1.

Poglej Hrvaška in 1. januar

1. julij

1.

Poglej Hrvaška in 1. julij

1. maj

1.

Poglej Hrvaška in 1. maj

1. november

1.

Poglej Hrvaška in 1. november

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Poglej Hrvaška in 10. stoletje

1054

1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Hrvaška in 1054

1074

1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Hrvaška in 1074

1102

1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Hrvaška in 1102

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Poglej Hrvaška in 12. stoletje

1358

1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Hrvaška in 1358

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Hrvaška in 1389

14. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.

Poglej Hrvaška in 14. stoletje

1409

1409 (MCDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Hrvaška in 1409

1463

1463 (MCDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Hrvaška in 1463

1480

1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Hrvaška in 1480

15. avgust

15.

Poglej Hrvaška in 15. avgust

1526

1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Hrvaška in 1526

1527

1527 (MDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Hrvaška in 1527

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Poglej Hrvaška in 16. stoletje

1671

1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Hrvaška in 1671

1699

1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Hrvaška in 1699

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Poglej Hrvaška in 17. stoletje

1712

1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Hrvaška in 1712

1718

1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Hrvaška in 1718

1767

1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Hrvaška in 1767

1779

1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Hrvaška in 1779

1797

1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Hrvaška in 1797

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Poglej Hrvaška in 18. stoletje

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Hrvaška in 1809

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Hrvaška in 1868

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Hrvaška in 1918

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Hrvaška in 1943

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Hrvaška in 1991

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Hrvaška in 1992

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Hrvaška in 2013

22. junij

22.

Poglej Hrvaška in 22. junij

22. maj

22.

Poglej Hrvaška in 22. maj

25. december

25.

Poglej Hrvaška in 25. december

25. junij

25.

Poglej Hrvaška in 25. junij

26. december

26.

Poglej Hrvaška in 26. december

300

300 (CCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Hrvaška in 300

5. avgust

5.

Poglej Hrvaška in 5. avgust

6. januar

6.

Poglej Hrvaška in 6. januar

7. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.

Poglej Hrvaška in 7. stoletje

8. oktober

8.

Poglej Hrvaška in 8. oktober

812

812 (DCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Hrvaška in 812

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Poglej Hrvaška in 9. stoletje

969

969 (CMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Hrvaška in 969

997

997 (CMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Hrvaška in 997

Glej tudi

Države Evropske unije

Države pakta NATO

Evropske države

Republike

Prav tako znan kot Hrvatska, Hrvaška (kraljevina), R. Hrvatska, Republika Hrvatska, Republika Hrvaška, SR Hrvatska.

, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Sisku, Bitka pri Visu (1811), Bizantinsko cesarstvo, Bjelovar, Bjelovarsko-bilogorska županija, Blanka Vlašić, Bošnjaki, Božič, Boks, Boksit, Bol, Hrvaška, Bolgari, Borna, Bosna in Hercegovina, Branimir (hrvaški knez), Brioni, Brodsko-posavska županija, Bruto domači proizvod, Budimpešta, Burja, Cambridge, Cavtat, Centralna obveščevalna agencija, Cerkev svetega Donata, Zadar, Cetina, Cezar (naslov), Corpus separatum, Cres, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), Dan državnosti, Dan neodvisnosti, Dan zmage in domovinske hvaležnosti, Davisov pokal, Daytonski sporazum, Delo (časopis), Denacionalizacija, Diktatura, Dimitrij Zvonimir, Dinara, Dinarsko gorovje, Dino Rađa, Dioklecijan, Dnevnik (časopis), Donava, Dražen Petrović, Dragiša Cvetković, Dragutin Gorjanović-Kramberger, Drava, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Družina, Druga svetovna vojna, Drugo obleganje Dunaja, Dubrovniška republika, Dubrovniško-neretvanska županija, Dubrovnik, Dunajski kongres, Dviganje uteži, Einhard, Ekspresionizem, Električni generator, Endemit, Enklava in eksklava, Evro, Evroobmočje, Evropa, Evropska komisija, Evropska unija, Fašizem, Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu, Faust Vrančić, Ferdinand I. Habsburški, FIFA Zlata žoga, Filozofska fakulteta v Osijeku, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Fosil, Francija, Franjo Tuđman, Franki, Gledališče, GNK Dinamo Zagreb, Goran Ivanišević, Gorski kotar, Gospić, Goti, Gradiščanska, Grki, Grumman F-14 Tomcat, Habsburžani, Helena Ogrska, Heteroseksualnost, HNK Hajduk Split, Hrvaščina, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvaška demokratska skupnost, Hrvaška kopenska vojska, Hrvaška kuna, Hrvaška radiotelevizija, Hrvaška rokometna reprezentanca, Hrvaška vojna mornarica, Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba, Hrvaško Zagorje, Hrvati, Hrvatske ceste, Hvar, Ilirizem, Ilirske province, IM Metal HS 2000, Imotski, INA (podjetje), Indeks človekovega razvoja, Indoiranski jeziki, Islam, Istospolna partnerska zveza, Istra, Istrska županija, Italija, Italijanščina, Italijani, Iva Majoli, Ivan Šibl, Ivan Gundulić, Ivan Kukuljević Sakcinski, Ivan Ljubičić, Ivan Lučić, Ivan Mažuranić, Ivan Meštrović, Ivan Zapolja, Ivana Brlić-Mažuranić, Ivano Balić, Ivica Kostelić, Ivo Andrić, Ivo Sanader, Izumitelj, Jadranski naftovod, Jadransko morje, Janica Kostelić, Jedrska elektrarna Krško, Josip Jelačić, Josip Juraj Strossmayer, Judje, Jugo, Jugoslavija, Jugoslovanska ljudska armada, Jugovzhodna Evropa, Kalcij, Karel Veliki, Karlovška županija, Karlovec, Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu, Katolištvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kelti, Kemija, Kino, Knez, Knin, Književnost, Košarka, Koloman Ogrski, Kolpa, Komunizem, Koncentracijsko taborišče Jasenovac, Konstantin VII. Porfirogenet, Koprivniško-križevska županija, Koprivnica, Hrvaška, Korčula, Kornati, Korupcija, Kotor, Kraška jama, Kraški relief, Kralj, Kraljeva vojna mornarica, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krapina, Krapinsko-zagorska županija, Kravata, Krešimir Ćosić, Krk, Krk (mesto), Krka (Hrvaška), Kronika, Krsto Hegedušić, Ladislav I. Ogrski, Lastovo, Latinščina, Letališče Dubrovnik, Letališče Franjo Tuđman, Letališče Osijek, Letališče Pulj, Letališče Reka, Letališče Split, Letališče Zadar, Liško-senjska županija, Liburni, Lijepa naša domovino, Lika, Ljubljana, Ljudevit Posavski, Ludvik II. Jagelo, Luka Modrić, Madžarščina, Madžarska, Magnetno polje, Marija Jurić Zagorka, Marija Terezija, Marina (pristanišče), Mario Ančić, Marko Marulić, Maslenica, Mate Parlov, McDonnell Douglas F/A-18 Hornet, Mecen, Medžimurska županija, Mediteranska prehrana, Mednarodni denarni sklad, Mednarodni olimpijski komite, Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Mednarodno združenje za zračni transport, Mesec, Metateza, Miko Tripalo, Mikojan-Gurevič MiG-21, Milutin Milanković, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, Miroslav Krleža, Mislav (hrvaški knez), Mljet, Močvirje, Mokrišče, MOL (podjetje), Multimedijski center RTV Slovenija, Nafta, Naftovod, Namizni tenis, Napoleonske vojne, Naravni rezervat, Narodni park, Narodni park Kornati, Narodni park Krka, Narodni park Mljet, Narodni park Paklenica, Narodni park Risnjak, Narodni park Severni Velebit, NATO, Natura 2000, NBA, Neandertalec, Neapelj, Nemčija, Nemci, Neodvisna država Hrvaška, Neodvisnost, Neolitik, Neum, Nikola Tesla, Nin, Nobelova nagrada, Nogomet, Nogometna Liga prvakov, Novi list (Reka), Novo leto, Obala, Oborožene sile Republike Hrvaške, Obrežje, Brežice, Odlikovanja Republike Hrvaške, Odprto prvenstvo Anglije, Ogrska, Okoli, Olimpijska medalja, Olimpijske igre, Oljčno olje, Operacija Nevihta, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orkester, Osiješko-baranjska županija, Osijek, Oskar (filmska nagrada), Osmansko cesarstvo, Osor, Padalo, Paleolitik, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Papež Janez X., Parlament, Parlamentarna demokracija, Partizan, Pasma, Pavel Karađorđević, Pazin, Pelješac, Pepelnična sreda, Peter Krešimir IV., Petrol, Pištola, Pivo, Pliberk, Plinovod, Plitviška jezera, Ploče, Požarevski mir, Požeško-slavonska županija, Požega, Hrvaška, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Poletne olimpijske igre 2012, Poletne olimpijske igre 2016, Poletne olimpijske igre 2020, Poreč, Praznik dela, Predsednik Republike Hrvaške, Predsednik vlade Hrvaške, Premog, Preseljevanje ljudstev, Primorsko-goranska županija, Program Človek in biosfera, Prstni odtis, Prusija, Prva svetovna vojna, Pulj, Puljski filmski festival, Rab, Realizem v književnosti, Reka, Reka, Hrvaška, Renesančna arhitektura v Italiji, Republika, Rimski amfiteater, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Rodnost, Rokoko, Rokomet, Romanska arhitektura, Romi, Ruđer Josip Bošković, Rusinščina, Sabor, Sandra Perković, Sava, Savka Dabčević-Kučar, Schengensko območje, Senj, Seznam otokov na Hrvaškem, Shizma, Siško-moslavška županija, Sigismund Luksemburški, Siol.net, Sisek, Sklad Združenih narodov za otroke, Slavonija, Slavonski Brod, Slovaščina, Slovani, Slovenija, Slunj, Smrtnost, Socialdemokratska stranka Hrvaške, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Hrvaška, Socializem, Solin, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Srbščina, Srbi, Srbija, Srbska republika Krajina, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednji vek, Sredozemsko morje, Sredozemsko podnebje, Srem, Sremski Karlovci, Stara Gradiška, Stari Grad, Hvar, Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope, Steček, Stjepan Radić, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč, Strelstvo, Suverenost, Svet Evrope, Svetac, Sveti Štefan, Sveti trije kralji, Sveto rešnje telo in kri, Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovni pokal v alpskem smučanju, Svetovni sklad za naravo, Svetovno prvenstvo v nogometu 1998, Svetovno prvenstvo v nogometu 2018, Svetovno prvenstvo v veslanju 2000, Tade Smičiklas, Teharje, Tekvondo, Tenis, Testenine, Tezno, The Independent, The New York Times, Tin Ujević, Tomislav, Toni Kukoč, Torpedo, Trajekt, Transformator, Trdnjava, Trogir, Trpanj, Trpimir (hrvaški knez), Trpimirovići, Turizem, Učka, Unescova svetovna dediščina, Univerza na Reki, Ustaši, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), Varaždin, Varaždinska županija, Varnostni svet Združenih narodov, Vaterpolo, Vazal, Velebit, Velika Gorica, Velika noč, Veslanje na Olimpijskih igrah, Vidovdanska ustava, Viganj, Vinkovci, Vino, Virovitiško-podravska županija, Virovitica, Vis, Vjekoslav Klaić, Vladarska rodbina, Vladimir Prelog, Vladko Maček, Vlahi, Vlaho Bukovac, Vodna energija, Vojna krajina, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vojni zločin, Vretenčarji, Vsi sveti, Vukovar, Vukovarsko-sremska županija, Vzhod, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zadar, Zadrska županija, Zagreb, Zagrebška županija, Zahod, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zaprešić, Združene države Amerike, Zemeljski plin, Zimske olimpijske igre 1992, Zimske olimpijske igre 1994, Zimske olimpijske igre 1998, Zimske olimpijske igre 2002, Zimske olimpijske igre 2006, Zimske olimpijske igre 2010, Zimske olimpijske igre 2014, Znanstvenik, Zoran Milanović, Zrmanja (reka), Zvezna uprava za letalstvo, 1. januar, 1. julij, 1. maj, 1. november, 10. stoletje, 1054, 1074, 1102, 12. stoletje, 1358, 1389, 14. stoletje, 1409, 1463, 1480, 15. avgust, 1526, 1527, 16. stoletje, 1671, 1699, 17. stoletje, 1712, 1718, 1767, 1779, 1797, 18. stoletje, 1809, 1868, 1918, 1943, 1991, 1992, 2013, 22. junij, 22. maj, 25. december, 25. junij, 26. december, 300, 5. avgust, 6. januar, 7. stoletje, 8. oktober, 812, 9. stoletje, 969, 997.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti