Podobnosti med Hrvaška in Olimpijske igre
Hrvaška in Olimpijske igre še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Antična Grčija, Druga svetovna vojna, Francija, Italija, Mednarodni olimpijski komite, Olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Poletne olimpijske igre 2012, Poletne olimpijske igre 2016, Poletne olimpijske igre 2020, Prva svetovna vojna, Rimsko cesarstvo, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Združene države Amerike, Zimske olimpijske igre 1994, Zimske olimpijske igre 2014.
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Antična Grčija in Hrvaška · Antična Grčija in Olimpijske igre ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Hrvaška · Druga svetovna vojna in Olimpijske igre ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Hrvaška · Francija in Olimpijske igre ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Hrvaška in Italija · Italija in Olimpijske igre ·
Mednarodni olimpijski komite
Sedež MOK v Laussani Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedežem v Lozani, Švica.
Hrvaška in Mednarodni olimpijski komite · Mednarodni olimpijski komite in Olimpijske igre ·
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Hrvaška in Olimpijske igre · Olimpijske igre in Olimpijske igre ·
Poletne olimpijske igre 1992
Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1992 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1992 ·
Poletne olimpijske igre 1996
Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 1996 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1996 ·
Poletne olimpijske igre 2000
Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2000 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2000 ·
Poletne olimpijske igre 2004
Igre XXVIII.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2004 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2004 ·
Poletne olimpijske igre 2008
Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2008 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2008 ·
Poletne olimpijske igre 2012
Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2012 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2012 ·
Poletne olimpijske igre 2016
Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2016 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2016 ·
Poletne olimpijske igre 2020
Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) so potekale Tokiu na Japonskem, in sicer od 23. julija do 8. avgusta 2021.
Hrvaška in Poletne olimpijske igre 2020 · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2020 ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Hrvaška in Prva svetovna vojna · Olimpijske igre in Prva svetovna vojna ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Hrvaška in Rimsko cesarstvo · Olimpijske igre in Rimsko cesarstvo ·
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Hrvaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Olimpijske igre in Socialistična federativna republika Jugoslavija ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Hrvaška in Združene države Amerike · Olimpijske igre in Združene države Amerike ·
Zimske olimpijske igre 1994
Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem.
Hrvaška in Zimske olimpijske igre 1994 · Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 1994 ·
Zimske olimpijske igre 2014
XXII.
Hrvaška in Zimske olimpijske igre 2014 · Olimpijske igre in Zimske olimpijske igre 2014 ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Hrvaška in Olimpijske igre imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Hrvaška in Olimpijske igre
Primerjava med Hrvaška in Olimpijske igre
Hrvaška 584 odnose, medtem ko je Olimpijske igre 165. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 2.67% = 20 / (584 + 165).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Hrvaška in Olimpijske igre. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: