Podobnosti med Hrvaška in Ilirske province
Hrvaška in Ilirske province še 24 stvari v skupni (v Unijapedija): Alpe, Avstrijsko cesarstvo, Šibenik, Črna gora, Beneška republika, Bitka pri Visu (1811), Dalmacija, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Dunajski kongres, Hrvaščina, Istra, Italijanščina, Jadransko morje, Karlovec, Ljubljana, Osmansko cesarstvo, Republika, Sava, Senj, Split, Vis, Vojna krajina, Zadar.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Alpe in Hrvaška · Alpe in Ilirske province ·
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Hrvaška · Avstrijsko cesarstvo in Ilirske province ·
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Šibenik in Hrvaška · Šibenik in Ilirske province ·
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Hrvaška in Črna gora · Ilirske province in Črna gora ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Hrvaška · Beneška republika in Ilirske province ·
Bitka pri Visu (1811)
Bitka pri Visu (1811) (Battle of Lissa; Bataille de Lissa; Battaglia di Lissa; Viška bitka) je bil mornariški spopad med floto britanskih fregat ter večjo floto francoskih in italijanskih fregat in manjših ladij, ki je potekal 13.
Bitka pri Visu (1811) in Hrvaška · Bitka pri Visu (1811) in Ilirske province ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Dalmacija in Hrvaška · Dalmacija in Ilirske province ·
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Dubrovniška republika in Hrvaška · Dubrovniška republika in Ilirske province ·
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Dubrovnik in Hrvaška · Dubrovnik in Ilirske province ·
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Dunajski kongres in Hrvaška · Dunajski kongres in Ilirske province ·
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Hrvaška in Hrvaščina · Hrvaščina in Ilirske province ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Hrvaška in Istra · Ilirske province in Istra ·
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Hrvaška in Italijanščina · Ilirske province in Italijanščina ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Hrvaška in Jadransko morje · Ilirske province in Jadransko morje ·
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Hrvaška in Karlovec · Ilirske province in Karlovec ·
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Hrvaška in Ljubljana · Ilirske province in Ljubljana ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Hrvaška in Osmansko cesarstvo · Ilirske province in Osmansko cesarstvo ·
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Hrvaška in Republika · Ilirske province in Republika ·
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Hrvaška in Sava · Ilirske province in Sava ·
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Hrvaška in Senj · Ilirske province in Senj ·
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Hrvaška in Split · Ilirske province in Split ·
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Hrvaška in Vis · Ilirske province in Vis ·
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Hrvaška in Vojna krajina · Ilirske province in Vojna krajina ·
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Hrvaška in Ilirske province imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Hrvaška in Ilirske province
Primerjava med Hrvaška in Ilirske province
Hrvaška 584 odnose, medtem ko je Ilirske province 65. Saj imajo skupno 24, indeks Jaccard je 3.70% = 24 / (584 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Hrvaška in Ilirske province. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: