Kazalo
78 odnosi: Aleksej Arhipovič Leonov, Avgustovski puč, Azija, Berlin, Berlinski zid, Bližnji vzhod, Boris Jelcin, Demokracija, Destalinizacija, Država, Druga svetovna vojna, Ekonomija, Estonija, Francija, General, Gibanje neuvrščenih, Hladna vojna, Ideologija, Iran, Jedrska vojna, Jedrsko orožje, John F. Kennedy, Josif Stalin, Južna Amerika, Južna Koreja, Kapitalizem, Kitajska, Komunizem, Korejska vojna, Kubanska raketna kriza, Latvija, Litva, Luna, Madžarska, Mihail Gorbačov, Moskva, NATO, Nemška demokratična republika, Nikita Hruščov, Oborožene sile, Oboroževalna tekma, Padec berlinskega zidu, Politika, Poljska, Praška pomlad, Predsednik Ruske federacije, Razpad Sovjetske zveze, Rdeči telefon, Rdeči trg, Revolucija, ... Razširi indeks (28 več) »
- Jedrska vojna
- Vojne Sovjetske zveze
- Vojne Združenih držav Amerike
- Zgodovina mednarodnih odnosov
- Zgodovinske dobe
Aleksej Arhipovič Leonov
Aleksej Arhipovič Leonov, ruski vojaški pilot, kozmonavt, generalmajor letalstva in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 30. maj 1934, vas Listvjanka, Tusilski rajon, Zahodnosibirski kraj, Sovjetska zveza (danes Kemerovska oblast, Rusija), † 11. oktober 2019, Moskva.
Poglej Hladna vojna in Aleksej Arhipovič Leonov
Avgustovski puč
Avgustovski puč ali Sovjetski poskus državnega udara 1991 je bil spodletel poskus voditeljev Komunistične partije Sovjetske zveze prevzeti oblast v državi in odstaviti Mihaila Gorbačova.
Poglej Hladna vojna in Avgustovski puč
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Hladna vojna in Azija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hladna vojna in Berlin
Berlinski zid
Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Poglej Hladna vojna in Berlinski zid
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Hladna vojna in Bližnji vzhod
Boris Jelcin
Boris Nikolajevič Jelcin, ruski politik, * 1. februar 1931, vas Butka, Sverdlovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 23. april 2007, Moskva, Rusija.
Poglej Hladna vojna in Boris Jelcin
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Hladna vojna in Demokracija
Destalinizacija
Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.
Poglej Hladna vojna in Destalinizacija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Hladna vojna in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Hladna vojna in Druga svetovna vojna
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Hladna vojna in Ekonomija
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Hladna vojna in Estonija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Hladna vojna in Francija
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Hladna vojna in General
Gibanje neuvrščenih
Države opazovalke Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.
Poglej Hladna vojna in Gibanje neuvrščenih
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Hladna vojna in Hladna vojna
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Hladna vojna in Ideologija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Hladna vojna in Iran
Jedrska vojna
Jedrska vojna je vrsta vojne, pri kateri se uporabi jedrsko orožje na množični ravni.
Poglej Hladna vojna in Jedrska vojna
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Hladna vojna in Jedrsko orožje
John F. Kennedy
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Poglej Hladna vojna in John F. Kennedy
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Hladna vojna in Josif Stalin
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Hladna vojna in Južna Amerika
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Poglej Hladna vojna in Južna Koreja
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Hladna vojna in Kapitalizem
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Hladna vojna in Kitajska
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Hladna vojna in Komunizem
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
Poglej Hladna vojna in Korejska vojna
Kubanska raketna kriza
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza) je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
Poglej Hladna vojna in Kubanska raketna kriza
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Hladna vojna in Latvija
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Hladna vojna in Litva
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Hladna vojna in Luna
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Hladna vojna in Madžarska
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Hladna vojna in Mihail Gorbačov
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Hladna vojna in Moskva
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Hladna vojna in NATO
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Hladna vojna in Nemška demokratična republika
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Hladna vojna in Nikita Hruščov
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Hladna vojna in Oborožene sile
Oboroževalna tekma
Oboroževalna tekma je tekmovanje med dvema ali več državami v vojaški zmogljivosti.
Poglej Hladna vojna in Oboroževalna tekma
Padec berlinskega zidu
Padec berlinskega zidu se je zgodil 9.
Poglej Hladna vojna in Padec berlinskega zidu
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Hladna vojna in Politika
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Hladna vojna in Poljska
Praška pomlad
Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.
Poglej Hladna vojna in Praška pomlad
Predsednik Ruske federacije
Predsednik Ruske federacije, tudi predsednik Rusije (Президент России) je vodja države in je najvišji vladni položaj v Rusiji.
Poglej Hladna vojna in Predsednik Ruske federacije
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Poglej Hladna vojna in Razpad Sovjetske zveze
Rdeči telefon
Rdeči telefon je metaforično ime za direktno povezavo med predsednikoma ZDA in Sovjetske zveze, ki so jo vzpostavili med hladno vojno.
Poglej Hladna vojna in Rdeči telefon
Rdeči trg
Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.
Poglej Hladna vojna in Rdeči trg
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Hladna vojna in Revolucija
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Hladna vojna in Seznam vojn
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Poglej Hladna vojna in Sindikat
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Hladna vojna in Socializem
Solidarność
Solidarność Solidarność (poljsko Niezależny Samorządny Związek Zawodowy "Solidarność") je bil neodvisni poljski sindikat, ustanovljen leta 1980 v Gdansku in je prerasel v množično protisistemsko civilnodružbeno gibanje po vsej Poljski.
Poglej Hladna vojna in Solidarność
Sovjetska vojna mornarica
Sovjetska vojna mornarica (Vojenno-morskoj flot SSSR (VMF)) je bila pomorska veja Sovjetskih oboroženih sil.
Poglej Hladna vojna in Sovjetska vojna mornarica
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Hladna vojna in Sovjetska zveza
Sovjetsko-afganistanska vojna
Sovjetsko-afganistanska vojna je bil 10 let trajajoč konflikt, v katerem so se združene sile Sovjetske zveze in marksistične Demokratične republike Afganistan na zahtevo slednje bojevale proti islamskim upornikom.
Poglej Hladna vojna in Sovjetsko-afganistanska vojna
Sovjetsko-kitajski spor
Zemljevid Sovjetske zveze (rdeče) in Kitajske (rumeno) Sovjetsko-kitajski spor je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko zaradi različnih razlag in prakticiranja ideologije marksizma-leninizma.
Poglej Hladna vojna in Sovjetsko-kitajski spor
Totalna vojna
Totálna vôjna je vojna, v kateri so uporabljena vsa sredstva za dosego končnega cilja; v taki vojni ne veljajo pravila in v nevarnosti napada so tudi civilni cilji.
Poglej Hladna vojna in Totalna vojna
Tretja svetovna vojna
Jedrska vojna naj bi pripeljala do obsežne uporabe orožja za množično uničevanje Tretja svetovna vojna je domnevna svetovna vojna, ki naj bi se bíla v svetovnih razsežnostih nekoč po 2. svetovni vojni.
Poglej Hladna vojna in Tretja svetovna vojna
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Hladna vojna in Tretji rajh
Trumanova doktrina
Trumanova doktrina je doktrina, ki jo je ameriški predsednik Harry S. Truman razglasil kongresu 12. marca 1947 med grško državljansko vojno in s katero so ZDA začele podpirati protikomunistična gibanja po svetu.
Poglej Hladna vojna in Trumanova doktrina
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Hladna vojna in Ukrajina
Varšavski pakt
Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).
Poglej Hladna vojna in Varšavski pakt
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Hladna vojna in Vesolje
Vesoljska tekma
Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.
Poglej Hladna vojna in Vesoljska tekma
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Hladna vojna in Vietnam
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Poglej Hladna vojna in Vietnamska vojna
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Hladna vojna in Vlada
Vohun
Vohún (obveščevalne službe raje uporabljajo izraze tájni agènt, operatívec, tájni sodélavec,...) je oseba, ki se ukvarja s prikritim (tajnim) zbiranjem obveščevalnih podatkov, ki bi koristili njegovi državi oziroma naročniku.
Poglej Hladna vojna in Vohun
Vohunstvo
Vohunstvo je vojaški izraz, ki označuje vsakakršno dejanje, storjeno s strani posameznika ali organizacije, ki si želi pridobiti tajne ali strogo zaupne podatke (dokumente, stvari,...) brez privolitve lastnika le-teh podatkov.
Poglej Hladna vojna in Vohunstvo
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Poglej Hladna vojna in Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Hladna vojna in Vzhodna Evropa
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Hladna vojna in Washington, D.C.
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Hladna vojna in Winston Churchill
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Hladna vojna in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Hladna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hladna vojna in 1991