Henrikova kronika Livonije in Semigali

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Henrikova kronika Livonije in Semigali

Henrikova kronika Livonije vs. Semigali

Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227. Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Estonija in Henrikova kronika Livonije · Estonija in Semigali · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Henrikova kronika Livonije in Latinščina · Latinščina in Semigali · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Henrikova kronika Livonije in Latvija · Latvija in Semigali · Poglej več »

Livonci

Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla. Od leta 2010 je približno 30 ljudi, ki so se ga naučili kot drugi jezik. Zgodovinski, socialni in gospodarski dejavniki so skupaj z etnično razpršenim prebivalstvom povzročili upad livonskega prebivalstva, v 21. stoletju pa je preživela le majhna skupina. Leta 2011 je bilo v Latviji 250 ljudi, ki so uveljavljali livonsko narodnost.

Henrikova kronika Livonije in Livonci · Livonci in Semigali · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Henrikova kronika Livonije in Riga · Riga in Semigali · Poglej več »

Severne križarske vojne

Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.

Henrikova kronika Livonije in Severne križarske vojne · Semigali in Severne križarske vojne · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Henrikova kronika Livonije in Tevtonski viteški red · Semigali in Tevtonski viteški red · Poglej več »