Henrikova kronika Livonije in Livonija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Henrikova kronika Livonije in Livonija

Henrikova kronika Livonije vs. Livonija

Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227. Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.

Estonci

Estonci (estonsko eestlased) so narod, ki prvenstveno živi na področju današnje Estonije.

Estonci in Henrikova kronika Livonije · Estonci in Livonija · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Estonija in Henrikova kronika Livonije · Estonija in Livonija · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Hansa in Henrikova kronika Livonije · Hansa in Livonija · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Henrikova kronika Livonije in Latinščina · Latinščina in Livonija · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Henrikova kronika Livonije in Latvija · Latvija in Livonija · Poglej več »

Livonci

Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla. Od leta 2010 je približno 30 ljudi, ki so se ga naučili kot drugi jezik. Zgodovinski, socialni in gospodarski dejavniki so skupaj z etnično razpršenim prebivalstvom povzročili upad livonskega prebivalstva, v 21. stoletju pa je preživela le majhna skupina. Leta 2011 je bilo v Latviji 250 ljudi, ki so uveljavljali livonsko narodnost.

Henrikova kronika Livonije in Livonci · Livonci in Livonija · Poglej več »

Livonski bratje meča

Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.

Henrikova kronika Livonije in Livonski bratje meča · Livonija in Livonski bratje meča · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Henrikova kronika Livonije in Riga · Livonija in Riga · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Henrikova kronika Livonije in Tevtonski viteški red · Livonija in Tevtonski viteški red · Poglej več »