Podobnosti med Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija
Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Bratislava, Dunaj, Friderik II. Hohenstaufen, Henrik IV. Nemški, Investiturni boj, Konrad III. Nemški, Koroška (vojvodina), Lotar Supplinburški, Mainz, Rodbina Welf, Salijci, Spanheimi, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Bavarska.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Henrik V. Nemški · Aachen in Vojvodina Avstrija ·
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Bratislava in Henrik V. Nemški · Bratislava in Vojvodina Avstrija ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Henrik V. Nemški · Dunaj in Vojvodina Avstrija ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Henrik V. Nemški · Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Avstrija ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Henrik V. Nemški · Henrik IV. Nemški in Vojvodina Avstrija ·
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Henrik V. Nemški in Investiturni boj · Investiturni boj in Vojvodina Avstrija ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Henrik V. Nemški in Konrad III. Nemški · Konrad III. Nemški in Vojvodina Avstrija ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Henrik V. Nemški in Koroška (vojvodina) · Koroška (vojvodina) in Vojvodina Avstrija ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Henrik V. Nemški in Lotar Supplinburški · Lotar Supplinburški in Vojvodina Avstrija ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Henrik V. Nemški in Mainz · Mainz in Vojvodina Avstrija ·
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Henrik V. Nemški in Rodbina Welf · Rodbina Welf in Vojvodina Avstrija ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Henrik V. Nemški in Salijci · Salijci in Vojvodina Avstrija ·
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Henrik V. Nemški in Spanheimi · Spanheimi in Vojvodina Avstrija ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Henrik V. Nemški in Staufovci · Staufovci in Vojvodina Avstrija ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Henrik V. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Avstrija ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Henrik V. Nemški in Vojvodina Bavarska · Vojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija
Primerjava med Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija
Henrik V. Nemški 76 odnose, medtem ko je Vojvodina Avstrija 159. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 6.81% = 16 / (76 + 159).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Henrik V. Nemški in Vojvodina Avstrija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: