Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Akvitanija, Angleščina, Angleži, Anjou (grofija), Beachy Head, Bitka pri Azincourtu, Bitka pri Poitiersu, Burgundija (razločitev), Calais, Chartres, Chester, Cornwall, Državljanska vojna, Dreux, Filip Dobri, Francija, Generalni stanovi, Griža, Henrik VI. Angleški, Irska, Ivan Neustrašni, Ivana Orleanska, John Wycliffe, Kralj, Kraljeva vojna mornarica, Lokostrelec, London, Meaux, Melun, Močvirje, Normandija, Pariz, Red podvezice, Rihard II. Angleški, Rokavski preliv, Rouen, Seznam britanskih kraljev, Sigismund Luksemburški, Stoletna vojna, Troyes, Univerza v Oxfordu, Vitez, Vojna dveh rož, Wales, Westminstrska opatija, Zahodni razkol, Zmajev viteški red, 1386, 1387, 1413, ..., 1422, 16. september, 21. marec, 31. avgust, 9. april, 9. avgust. Razširi indeks (6 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Akvitanija · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Angleščina · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Angleži · Poglej več »
Anjou (grofija)
''Položaj grofije Anjou v Franciji'' Anjou (Anžu) je zgodovinska grofija v Franciji z glavnim mestom Angers.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Anjou (grofija) · Poglej več »
Beachy Head
Beachy Head je kredni rt v Vzhodnem Sussexu v Angliji v bližini kraja Eastbourne, vzhodno od klifa Sedem sester (Seven Sisters).
Novo!!: Henrik V. Angleški in Beachy Head · Poglej več »
Bitka pri Azincourtu
Bitka pri Azincourtu je potekala 11. avgusta 1416 med angleško in francosko armado.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Bitka pri Azincourtu · Poglej več »
Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Poitiersu se je bila med Angleži in Francozi 19. septembra 1356.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Bitka pri Poitiersu · Poglej več »
Burgundija (razločitev)
Burgundija je lahko: sedanje ozemlje.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Burgundija (razločitev) · Poglej več »
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Calais · Poglej več »
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Chartres · Poglej več »
Chester
Chester je glavno mesto grofije Cheshire v Angliji. Mesto leži ob reki Dee blizu meje z Walesom in ima 77.040 prebivalcev. Chester je mestne pravice pridobil leta 1541.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Chester · Poglej več »
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Cornwall · Poglej več »
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Državljanska vojna · Poglej več »
Dreux
Dreux, antični Durocassium, je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Eure-et-Loir.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Dreux · Poglej več »
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Filip Dobri · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Francija · Poglej več »
Generalni stanovi
Otvoritev zadnjega zasedanja francoskih generalnih stanov v Versaillesu, 5. maj 1789 Generalni stanovi ali tudi splošni stanovi (francosko États généraux) je bila v Franciji starega režima zakonodajna skupščina vseh stanov kraljestva.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Generalni stanovi · Poglej več »
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Griža · Poglej več »
Henrik VI. Angleški
Henrik VI.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Henrik VI. Angleški · Poglej več »
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Irska · Poglej več »
Ivan Neustrašni
Ivan Burgundski Neustrašni, vojvoda Burgundije, * 28. maj 1371, Dijon, † 10. september 1419, Montereau, Francija.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Ivan Neustrašni · Poglej več »
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Ivana Orleanska · Poglej več »
John Wycliffe
John Wycliffe (tudi Wyclif, Wycliff ali Wickliffe), angleški teolog in biblicist, * 1331, Ipreswell (današnji Hipswell), † 31. december 1384, Lutterworth.
Novo!!: Henrik V. Angleški in John Wycliffe · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Kralj · Poglej več »
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »
Lokostrelec
Angleški lokostrelec z dolgim lokom Lokostrélec (ž. lokostrélka) je oseba, ki se ukvarja z lokostrelstvom.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Lokostrelec · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henrik V. Angleški in London · Poglej več »
Meaux
Meaux je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Meaux · Poglej več »
Melun
Melun je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Seine-et-Marne.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Melun · Poglej več »
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Močvirje · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Normandija · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Pariz · Poglej več »
Red podvezice
Red podvezice Red podvezice (izvirno angleško The Most Noble Order of the Garter) je angleški viteški red, ki je omejen na suverena, valižanskega princa in na največ 24 drugih članov, ki jih imenuje suveren.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Red podvezice · Poglej več »
Rihard II. Angleški
Rihard II. znan tudi kot Rihard Bordeauxski, je bil angleški kralj od leta 1377 do odstavitve leta 1399, * 6. januar 1367, † ok. 14. februar 1400.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Rihard II. Angleški · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Rokavski preliv · Poglej več »
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Rouen · Poglej več »
Seznam britanskih kraljev
To je seznam angleških kraljev, skupaj s škotskimi, valižanskimi in irskimi kralji.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Seznam britanskih kraljev · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Stoletna vojna · Poglej več »
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Troyes · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Vitez · Poglej več »
Vojna dveh rož
Vojna dveh rož je bila državljanska vojna v Angliji, ki se je odvijala med letoma 1455 in 1485.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Vojna dveh rož · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Wales · Poglej več »
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Westminstrska opatija · Poglej več »
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Zahodni razkol · Poglej več »
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437. Po vzoru na vojaške redove Križarjev, je bila glavna misija redu zaščita in lojalnost kraljeve družine in članov ter obramba krščanstva pred sovražniki, predvsem pred Turki, kar je navedeno tudi v ustanovni listini. Red zmajevih vitezov je cvetel v prvi polovici 15. stoletja v Nemčiji in Italiji. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je pomen redu v Zahodni Evropi upadel, vendar pa je po padcu Carigrada leta 1453 ohranil vlogo v Kraljevini Ogrski.
Novo!!: Henrik V. Angleški in Zmajev viteški red · Poglej več »
1386
1386 (MCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 1386 · Poglej več »
1387
1387 (MCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 1387 · Poglej več »
1413
1413 (MCDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 1413 · Poglej več »
1422
1422 (MCDXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 1422 · Poglej več »
16. september
16.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 16. september · Poglej več »
21. marec
21.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 21. marec · Poglej več »
31. avgust
31.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 31. avgust · Poglej več »
9. april
9.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 9. april · Poglej več »
9. avgust
9.
Novo!!: Henrik V. Angleški in 9. avgust · Poglej več »
