Henrik IV. Nemški in Staufovci
Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.
Razlika med Henrik IV. Nemški in Staufovci
Henrik IV. Nemški vs. Staufovci
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu. Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Podobnosti med Henrik IV. Nemški in Staufovci
Henrik IV. Nemški in Staufovci še 7 stvari v skupni (v Unijapedija): Cezar (naslov), Investiturni boj, Kralj, Rodbina Welf, Salijci, Speyer, Vojvodina Bavarska.
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Cezar (naslov) in Henrik IV. Nemški · Cezar (naslov) in Staufovci · Poglej več »
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Henrik IV. Nemški in Investiturni boj · Investiturni boj in Staufovci · Poglej več »
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Henrik IV. Nemški in Kralj · Kralj in Staufovci · Poglej več »
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Henrik IV. Nemški in Rodbina Welf · Rodbina Welf in Staufovci · Poglej več »
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Henrik IV. Nemški in Salijci · Salijci in Staufovci · Poglej več »
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Henrik IV. Nemški in Speyer · Speyer in Staufovci · Poglej več »
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Henrik IV. Nemški in Vojvodina Bavarska · Staufovci in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Henrik IV. Nemški in Staufovci imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Henrik IV. Nemški in Staufovci
Primerjava med Henrik IV. Nemški in Staufovci
Henrik IV. Nemški 81 odnose, medtem ko je Staufovci 57. Saj imajo skupno 7, indeks Jaccard je 5.07% = 7 / (81 + 57).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Henrik IV. Nemški in Staufovci. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
