Podobnosti med Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Akvitanija, Árpádovci, Bizantinsko cesarstvo, Fevd, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Investiturni boj, Konrad II. Nemški, Kralj, Oton I. Veliki, Papež Klemen II., Rodbina Welf, Salijci, Sveto rimsko cesarstvo, Vazal.
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Akvitanija in Henrik III. Nemški · Akvitanija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Árpádovci in Henrik III. Nemški · Árpádovci in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Henrik III. Nemški · Bizantinsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Henrik III. Nemški · Fevd in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Henrik II. Sveti in Henrik III. Nemški · Henrik II. Sveti in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik III. Nemški in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Henrik III. Nemški in Investiturni boj · Investiturni boj in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Henrik III. Nemški in Konrad II. Nemški · Konrad II. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Henrik III. Nemški in Kralj · Kralj in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Henrik III. Nemški in Oton I. Veliki · Oton I. Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Papež Klemen II.
Papež Klemen II. ((Papa Clemens Secundus) rojen kot Suidger pl. Morsleben in Hornburg (tudi: Suitger oziroma Suitgar) (Suidger comes de Morsleben et Hornburg; Suidger, Graf von Morsleben und Hornburg.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * oktober 1005, Hornberg (Spodnja Saška, Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. oktober 1047 Pesaro (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 24. decembra 1046 do svoje smrti, 9. oktobra 1047.
Henrik III. Nemški in Papež Klemen II. · Papež Klemen II. in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Henrik III. Nemški in Rodbina Welf · Rodbina Welf in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Henrik III. Nemški in Salijci · Salijci in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Henrik III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Henrik III. Nemški in Vazal · Seznam zgodovinskih vsebin in Vazal ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Primerjava med Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Henrik III. Nemški 98 odnose, medtem ko je Seznam zgodovinskih vsebin 1505. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 0.94% = 15 / (98 + 1505).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: