Podobnosti med Heliocentrični model in Nebesna mehanika
Heliocentrični model in Nebesna mehanika še 40 stvari v skupni (v Unijapedija): Aristarh, Aristotel, Aryabhata I., Astronomija, Ekfant, Elipsa, Evropa, Filolaj, Gibanje, Heraklit Pontski, Hiket, Hiparh, Johannes Kepler, Kaldeja, Keplerjevi zakoni, Kroženje, Lega, Luna, Mars, Merkur, Nasir at-Tusi, Nebo, Nikolaj Kopernik, Orbitalna perioda, Osončje, Planet, Prosti pad, Ptolemaj, Razdalja, Sonce, ..., Težnost, Telo, Tir, Točka, Vesolje, Vzvratno gibanje, Zemlja, Zemljin polmer, Znanost, Zvezda. Razširi indeks (10 več) »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Heliocentrični model · Aristarh in Nebesna mehanika ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Heliocentrični model · Aristotel in Nebesna mehanika ·
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Aryabhata I. in Heliocentrični model · Aryabhata I. in Nebesna mehanika ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Heliocentrični model · Astronomija in Nebesna mehanika ·
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Ekfant in Heliocentrični model · Ekfant in Nebesna mehanika ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Heliocentrični model · Elipsa in Nebesna mehanika ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Heliocentrični model · Evropa in Nebesna mehanika ·
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Filolaj in Heliocentrični model · Filolaj in Nebesna mehanika ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Heliocentrični model · Gibanje in Nebesna mehanika ·
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.
Heliocentrični model in Heraklit Pontski · Heraklit Pontski in Nebesna mehanika ·
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Heliocentrični model in Hiket · Hiket in Nebesna mehanika ·
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Heliocentrični model in Hiparh · Hiparh in Nebesna mehanika ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Heliocentrični model in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Nebesna mehanika ·
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Heliocentrični model in Kaldeja · Kaldeja in Nebesna mehanika ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Heliocentrični model in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Nebesna mehanika ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Heliocentrični model in Kroženje · Kroženje in Nebesna mehanika ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Heliocentrični model in Lega · Lega in Nebesna mehanika ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Heliocentrični model in Luna · Luna in Nebesna mehanika ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Heliocentrični model in Mars · Mars in Nebesna mehanika ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Heliocentrični model in Merkur · Merkur in Nebesna mehanika ·
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Heliocentrični model in Nasir at-Tusi · Nasir at-Tusi in Nebesna mehanika ·
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Heliocentrični model in Nebo · Nebesna mehanika in Nebo ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Heliocentrični model in Nikolaj Kopernik · Nebesna mehanika in Nikolaj Kopernik ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Heliocentrični model in Orbitalna perioda · Nebesna mehanika in Orbitalna perioda ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Heliocentrični model in Osončje · Nebesna mehanika in Osončje ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Heliocentrični model in Planet · Nebesna mehanika in Planet ·
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Heliocentrični model in Prosti pad · Nebesna mehanika in Prosti pad ·
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Heliocentrični model in Ptolemaj · Nebesna mehanika in Ptolemaj ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Heliocentrični model in Razdalja · Nebesna mehanika in Razdalja ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Heliocentrični model in Sonce · Nebesna mehanika in Sonce ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Heliocentrični model in Težnost · Nebesna mehanika in Težnost ·
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Heliocentrični model in Telo · Nebesna mehanika in Telo ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Heliocentrični model in Tir · Nebesna mehanika in Tir ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Heliocentrični model in Točka · Nebesna mehanika in Točka ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Heliocentrični model in Vesolje · Nebesna mehanika in Vesolje ·
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Heliocentrični model in Vzvratno gibanje · Nebesna mehanika in Vzvratno gibanje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Heliocentrični model in Zemlja · Nebesna mehanika in Zemlja ·
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Heliocentrični model in Zemljin polmer · Nebesna mehanika in Zemljin polmer ·
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Heliocentrični model in Znanost · Nebesna mehanika in Znanost ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Heliocentrični model in Zvezda · Nebesna mehanika in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Heliocentrični model in Nebesna mehanika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Heliocentrični model in Nebesna mehanika
Primerjava med Heliocentrični model in Nebesna mehanika
Heliocentrični model 105 odnose, medtem ko je Nebesna mehanika 122. Saj imajo skupno 40, indeks Jaccard je 17.62% = 40 / (105 + 122).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Heliocentrični model in Nebesna mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: