Hitreje kot brskalnik!
118 odnosi: Agregatno stanje, Ameriški dolar, Angleščina, Angstrem, Anion, Atom, Atomsko jedro, Število delcev na milijon, Živo srebro, Balon, Bar (enota), Barva, Bela pritlikavka, Bozon, Cikloheksan, Devterij, Dimer, Dina, Električna prevodnost, Električni naboj, Elektron, Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronvolt, Enakostranični trikotnik, Entropija (klasična termodinamika), Etanol, Fermion, Fluor, Gostota, Gostota naboja, Grščina, Helijeve anorganske spojine, Ion, Ionizacijska energija, Ionska vez, Izotop, Izparilna toplota, Jupiter, Kansas, Kation, Kelvin, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Kovalentna vez, Kovina, ..., Kozmični žarki, Kriogenika, Liter, Litij, Magično število (fizika), Masa, Molekula, Neon, Nevtron, Nevtronij, Nukleon, Ogljik, Ognjenik, Oklahoma, Oksidacijsko stanje, Okus, Opna, Orbitala, Ozračje, Parni tlak, Paskal, Periodni sistem elementov, Plin, Polarizabilnost, Polarnost, Prapok, Proton, Radioaktivnost, Razpad alfa, Razpolovni čas, Saturn, Sekunda, Simetrija, Skalno gorovje, Soda in liha števila, Sonce, Specifična toplota, Spin, Standardni pogoji, Strup, Supertekočnost, Svetloba, Tališče, Tekočina, Teksas, Temperatura, Tlak, Topilo, Toplotna prevodnost, Topnost, Tritij, Uran, Van der Waalsova sila, Vesolje, Viskoznost, Vnetljivost, Voda, Vodik, Vonj, Vrelišče, Vrstno število, William Ramsay, Združene države Amerike, Zemeljski plin, Zemlja, Zrak, Zvezda, Zvok. Razširi indeks (68 več) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Novo!!: Helij in Agregatno stanje · Poglej več »
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Novo!!: Helij in Ameriški dolar · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Helij in Angleščina · Poglej več »
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Novo!!: Helij in Angstrem · Poglej več »
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Novo!!: Helij in Anion · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Helij in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Helij in Atomsko jedro · Poglej več »
Število delcev na milijon
Število delov na milijon (kratica ppm iz angleškega izraza parts per million) je enota za merjenje koncentracije.
Novo!!: Helij in Število delcev na milijon · Poglej več »
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Novo!!: Helij in Živo srebro · Poglej več »
Balon
Balon s košaro za potnike Napihovanje balona na vroč zrak Balon je fleksibilna vreča, ki je po navadi napolnjena s toplim zrakom.
Novo!!: Helij in Balon · Poglej več »
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Novo!!: Helij in Bar (enota) · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Helij in Barva · Poglej več »
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Novo!!: Helij in Bela pritlikavka · Poglej več »
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Helij in Bozon · Poglej več »
Cikloheksan
Cikloheksan (molekulska formula: C6 H12) je ciklični alkan z molekulsko formulo C6H12.
Novo!!: Helij in Cikloheksan · Poglej več »
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Novo!!: Helij in Devterij · Poglej več »
Dimer
karboksilnih kislin pogosto najdemo v plinastem stanju. Dimer (di-, "dve" + -mer, "deli") je oligomer, ki je sestavljen iz dveh strukturno podobnih monomerov, povezanih z vezmi, ki so lahko bodisi močne bodisi šibke, kovalentne ali medmolekulske. Izraz homodimer se uporablja, kadar sta molekuli enaki (npr. A-A) in heterodimer, kadar nista (npr. A-B).
Novo!!: Helij in Dimer · Poglej več »
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Novo!!: Helij in Dina · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Helij in Električna prevodnost · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Helij in Električni naboj · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Helij in Elektron · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Helij in Elektronegativnost · Poglej več »
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Novo!!: Helij in Elektronska afiniteta · Poglej več »
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Novo!!: Helij in Elektronska lupina · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Helij in Elektronvolt · Poglej več »
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Novo!!: Helij in Enakostranični trikotnik · Poglej več »
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Novo!!: Helij in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Novo!!: Helij in Etanol · Poglej več »
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Helij in Fermion · Poglej več »
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Novo!!: Helij in Fluor · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Helij in Gostota · Poglej več »
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Novo!!: Helij in Gostota naboja · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Helij in Grščina · Poglej več »
Helijeve anorganske spojine
Helij je najmanj reaktiven element, zato je znanih zelo malo njegovih spojin.
Novo!!: Helij in Helijeve anorganske spojine · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Helij in Ion · Poglej več »
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Novo!!: Helij in Ionizacijska energija · Poglej več »
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Novo!!: Helij in Ionska vez · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Helij in Izotop · Poglej več »
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Novo!!: Helij in Izparilna toplota · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Helij in Jupiter · Poglej več »
Kansas
Kansas je srednjevzhodna zvezna država ZDA.
Novo!!: Helij in Kansas · Poglej več »
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Novo!!: Helij in Kation · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Helij in Kelvin · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Helij in Kemična vez · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Helij in Kemija · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Helij in Kemijska reakcija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Helij in Kemijski element · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Helij in Kisik · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Helij in Kovalentna vez · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Helij in Kovina · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Helij in Kozmični žarki · Poglej več »
Kriogenika
Kriogenika se opredeljuje kot znanstvena študija materialov in njihovega vedenja pri izredno nizkih temperaturah.
Novo!!: Helij in Kriogenika · Poglej več »
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Novo!!: Helij in Liter · Poglej več »
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Novo!!: Helij in Litij · Poglej več »
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Novo!!: Helij in Magično število (fizika) · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Helij in Masa · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Helij in Molekula · Poglej več »
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Novo!!: Helij in Neon · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Helij in Nevtron · Poglej več »
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Novo!!: Helij in Nevtronij · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Helij in Nukleon · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Helij in Ogljik · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Helij in Ognjenik · Poglej več »
Oklahoma
Oklahoma je celinska zvezna država Združenih držav Amerike, ki leži v južnem delu države.
Novo!!: Helij in Oklahoma · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Helij in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Novo!!: Helij in Okus · Poglej več »
Opna
Opna (s tujko membrana) je tanka, ploska in prožna struktura, ki ločuje dva prostora.
Novo!!: Helij in Opna · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Helij in Orbitala · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Helij in Ozračje · Poglej več »
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Novo!!: Helij in Parni tlak · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Helij in Paskal · Poglej več »
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Novo!!: Helij in Periodni sistem elementov · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Helij in Plin · Poglej več »
Polarizabilnost
Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.
Novo!!: Helij in Polarizabilnost · Poglej več »
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Novo!!: Helij in Polarnost · Poglej več »
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Novo!!: Helij in Prapok · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Helij in Proton · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Helij in Radioaktivnost · Poglej več »
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Novo!!: Helij in Razpad alfa · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Helij in Razpolovni čas · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Helij in Saturn · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Helij in Sekunda · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Helij in Simetrija · Poglej več »
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Novo!!: Helij in Skalno gorovje · Poglej več »
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Novo!!: Helij in Soda in liha števila · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Helij in Sonce · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Helij in Specifična toplota · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Helij in Spin · Poglej več »
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Novo!!: Helij in Standardni pogoji · Poglej več »
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Novo!!: Helij in Strup · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Helij in Supertekočnost · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Helij in Svetloba · Poglej več »
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Novo!!: Helij in Tališče · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Helij in Tekočina · Poglej več »
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Novo!!: Helij in Teksas · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Helij in Temperatura · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Helij in Tlak · Poglej več »
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Novo!!: Helij in Topilo · Poglej več »
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Novo!!: Helij in Toplotna prevodnost · Poglej več »
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Novo!!: Helij in Topnost · Poglej več »
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Novo!!: Helij in Tritij · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Helij in Uran · Poglej več »
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Novo!!: Helij in Van der Waalsova sila · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Helij in Vesolje · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Helij in Viskoznost · Poglej več »
Vnetljivost
Vnetljivost je sposobnost snovi, da gori, se vname, povzroči požar ali izgoreva.
Novo!!: Helij in Vnetljivost · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Helij in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Helij in Vodik · Poglej več »
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Novo!!: Helij in Vonj · Poglej več »
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Novo!!: Helij in Vrelišče · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Helij in Vrstno število · Poglej več »
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Novo!!: Helij in William Ramsay · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Helij in Združene države Amerike · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Helij in Zemeljski plin · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Helij in Zemlja · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Helij in Zrak · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Helij in Zvezda · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Helij in Zvok · Poglej več »
Preusmerja sem:
Helij/utekočinjen, komprimiran.
