Podobnosti med Helij in Kemija
Helij in Kemija še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Anion, Atom, Atomsko jedro, Elektron, Elektronegativnost, Entropija (klasična termodinamika), Gostota, Grščina, Ionizacijska energija, Ionska vez, Izotop, Kation, Kemična vez, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Kovalentna vez, Kovina, Liter, Molekula, Nevtron, Ogljik, Oksidacijsko stanje, Parni tlak, Periodni sistem elementov, Proton, Specifična toplota, Svetloba, Topnost, Uran, ..., Voda, Vodik, Vrstno število, Zrak, Zvezda. Razširi indeks (5 več) »
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Anion in Helij · Anion in Kemija ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Helij · Atom in Kemija ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Helij · Atomsko jedro in Kemija ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Helij · Elektron in Kemija ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Helij · Elektronegativnost in Kemija ·
Entropija (klasična termodinamika)
Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.
Entropija (klasična termodinamika) in Helij · Entropija (klasična termodinamika) in Kemija ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Helij · Gostota in Kemija ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Helij · Grščina in Kemija ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Helij in Ionizacijska energija · Ionizacijska energija in Kemija ·
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Helij in Ionska vez · Ionska vez in Kemija ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Helij in Izotop · Izotop in Kemija ·
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Helij in Kation · Kation in Kemija ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Helij in Kemična vez · Kemija in Kemična vez ·
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Helij in Kemijska reakcija · Kemija in Kemijska reakcija ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Helij in Kemijski element · Kemija in Kemijski element ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Helij in Kisik · Kemija in Kisik ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Helij in Kovalentna vez · Kemija in Kovalentna vez ·
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Helij in Kovina · Kemija in Kovina ·
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Helij in Liter · Kemija in Liter ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Helij in Molekula · Kemija in Molekula ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Helij in Nevtron · Kemija in Nevtron ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Helij in Ogljik · Kemija in Ogljik ·
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Helij in Oksidacijsko stanje · Kemija in Oksidacijsko stanje ·
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Helij in Parni tlak · Kemija in Parni tlak ·
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Helij in Periodni sistem elementov · Kemija in Periodni sistem elementov ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Helij in Proton · Kemija in Proton ·
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Helij in Specifična toplota · Kemija in Specifična toplota ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Helij in Svetloba · Kemija in Svetloba ·
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Helij in Topnost · Kemija in Topnost ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Helij in Uran · Kemija in Uran ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Helij in Voda · Kemija in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Helij in Vodik · Kemija in Vodik ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Helij in Vrstno število · Kemija in Vrstno število ·
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Helij in Zrak · Kemija in Zrak ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Helij in Kemija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Helij in Kemija
Primerjava med Helij in Kemija
Helij 118 odnose, medtem ko je Kemija 205. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 10.84% = 35 / (118 + 205).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Helij in Kemija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: