Podobnosti med Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva
Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej IV. Angel, Andronik I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Bazilij I. Makedonec, Bazilij II., Bazilika (zgradba), Bizantinsko cesarstvo, Grščina, Heraklij, Ikonoklazem, Irena Atenska, Ivan II. Komnen, Izak II. Angel, Justinijan I., Katolištvo, Kijev, Kijevska Rusija, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantin VII. Porfirogenet, Latinščina, Leon III. Izavrijec, Manuel I. Komnen, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Mozaik, Nikejsko cesarstvo, Omajadski kalifat, ..., Osmansko cesarstvo, Patriarh, Sasanidsko cesarstvo, Teofan Spovednik, Tesalija, Varjagi, Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (7 več) »
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Aleksej II. Komnen in Hagija Sofija · Aleksej II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Aleksej III. Angel in Hagija Sofija · Aleksej III. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aleksej IV. Angel
Aleksej IV.
Aleksej IV. Angel in Hagija Sofija · Aleksej IV. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Andronik I. Komnen in Hagija Sofija · Andronik I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Andronik II. Paleolog in Hagija Sofija · Andronik II. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Bazilij I. Makedonec in Hagija Sofija · Bazilij I. Makedonec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Bazilij II. in Hagija Sofija · Bazilij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Bazilika (zgradba) in Hagija Sofija · Bazilika (zgradba) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Hagija Sofija · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Hagija Sofija in Heraklij · Heraklij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Hagija Sofija in Ikonoklazem · Ikonoklazem in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.
Hagija Sofija in Irena Atenska · Irena Atenska in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Hagija Sofija in Ivan II. Komnen · Ivan II. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Izak II. Angel
Izak II.
Hagija Sofija in Izak II. Angel · Izak II. Angel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Hagija Sofija in Justinijan I. · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Hagija Sofija in Katolištvo · Katolištvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Hagija Sofija in Kijev · Kijev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Hagija Sofija in Kijevska Rusija · Kijevska Rusija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Hagija Sofija in Konstancij II. · Konstancij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Hagija Sofija in Konstantin VII. Porfirogenet · Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Hagija Sofija in Latinščina · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Hagija Sofija in Leon III. Izavrijec · Leon III. Izavrijec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Hagija Sofija in Manuel I. Komnen · Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Hagija Sofija in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Hagija Sofija in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Hagija Sofija in Mozaik · Mozaik in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Hagija Sofija in Nikejsko cesarstvo · Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Hagija Sofija in Omajadski kalifat · Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Hagija Sofija in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Hagija Sofija in Patriarh · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Hagija Sofija in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Hagija Sofija in Teofan Spovednik · Teofan Spovednik in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Hagija Sofija in Tesalija · Tesalija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Hagija Sofija in Varjagi · Varjagi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Hagija Sofija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Vzhodna pravoslavna cerkev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva
Hagija Sofija 131 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 6.43% = 37 / (131 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: