Podobnosti med Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija
Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija še 61 stvari v skupni (v Unijapedija): Andrej II. Ogrski, Avstrijsko cesarstvo, Šlezija, Španska nasledstvena vojna, Štefan Báthory, Bitka na Beli gori, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Sisku, Bratislava, Budim, Donava, Drugo obleganje Dunaja, Dunaj, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, Flandrija, Gabriel Bethlen, Habsburžani, Ivan Zapolja, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Judovstvo, Kalvinizem, Karpati, Katolištvo, Latinščina, Leopold I. Habsburški, Linz, Ludvik II. Jagelo, Ludvik XIV. Francoski, ..., Luteranstvo, Madžarščina, Maksimilijan II. Habsburški, Marija Terezija, Matija Korvin, Monošter, Moravska, Nemščina, Ogrska, Olt, Oradea, Osmansko cesarstvo, Palatin (naziv), Porenje, Protestantizem, Ren, Romunščina, Srem, Sremski Karlovci, Sulejman I., Székesfehérvár, Tatari, Temišvar, Tisa, Tridesetletna vojna, Vasvár, Vestfalski mir, Visoka porta, Vlaška, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlata bula (1222). Razširi indeks (31 več) »
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Andrej II. Ogrski in Habsburška monarhija · Andrej II. Ogrski in Kneževina Transilvanija ·
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Habsburška monarhija · Avstrijsko cesarstvo in Kneževina Transilvanija ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Habsburška monarhija · Šlezija in Kneževina Transilvanija ·
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Španska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija · Španska nasledstvena vojna in Kneževina Transilvanija ·
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Štefan Báthory in Habsburška monarhija · Štefan Báthory in Kneževina Transilvanija ·
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Bitka na Beli gori in Habsburška monarhija · Bitka na Beli gori in Kneževina Transilvanija ·
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Bitka pri Mohaču in Habsburška monarhija · Bitka pri Mohaču in Kneževina Transilvanija ·
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Bitka pri Mohaču (1687) in Habsburška monarhija · Bitka pri Mohaču (1687) in Kneževina Transilvanija ·
Bitka pri Sisku
Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.
Bitka pri Sisku in Habsburška monarhija · Bitka pri Sisku in Kneževina Transilvanija ·
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Bratislava in Habsburška monarhija · Bratislava in Kneževina Transilvanija ·
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Budim in Habsburška monarhija · Budim in Kneževina Transilvanija ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Habsburška monarhija · Donava in Kneževina Transilvanija ·
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Drugo obleganje Dunaja in Habsburška monarhija · Drugo obleganje Dunaja in Kneževina Transilvanija ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Habsburška monarhija · Dunaj in Kneževina Transilvanija ·
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. Habsburški in Habsburška monarhija · Ferdinand I. Habsburški in Kneževina Transilvanija ·
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Ferdinand II. Habsburški in Habsburška monarhija · Ferdinand II. Habsburški in Kneževina Transilvanija ·
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Flandrija in Habsburška monarhija · Flandrija in Kneževina Transilvanija ·
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Gabriel Bethlen in Habsburška monarhija · Gabriel Bethlen in Kneževina Transilvanija ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburška monarhija in Habsburžani · Habsburžani in Kneževina Transilvanija ·
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Szászsebes, Transilvanija, (sedaj Sebeș Romunija).
Habsburška monarhija in Ivan Zapolja · Ivan Zapolja in Kneževina Transilvanija ·
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Habsburška monarhija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Kneževina Transilvanija ·
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Habsburška monarhija in Judovstvo · Judovstvo in Kneževina Transilvanija ·
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Habsburška monarhija in Kalvinizem · Kalvinizem in Kneževina Transilvanija ·
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Habsburška monarhija in Karpati · Karpati in Kneževina Transilvanija ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Habsburška monarhija in Katolištvo · Katolištvo in Kneževina Transilvanija ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Habsburška monarhija in Latinščina · Kneževina Transilvanija in Latinščina ·
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Habsburška monarhija in Leopold I. Habsburški · Kneževina Transilvanija in Leopold I. Habsburški ·
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Habsburška monarhija in Linz · Kneževina Transilvanija in Linz ·
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Habsburška monarhija in Ludvik II. Jagelo · Kneževina Transilvanija in Ludvik II. Jagelo ·
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Habsburška monarhija in Ludvik XIV. Francoski · Kneževina Transilvanija in Ludvik XIV. Francoski ·
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Habsburška monarhija in Luteranstvo · Kneževina Transilvanija in Luteranstvo ·
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Habsburška monarhija in Madžarščina · Kneževina Transilvanija in Madžarščina ·
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Habsburška monarhija in Maksimilijan II. Habsburški · Kneževina Transilvanija in Maksimilijan II. Habsburški ·
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Habsburška monarhija in Marija Terezija · Kneževina Transilvanija in Marija Terezija ·
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Habsburška monarhija in Matija Korvin · Kneževina Transilvanija in Matija Korvin ·
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Habsburška monarhija in Monošter · Kneževina Transilvanija in Monošter ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Habsburška monarhija in Moravska · Kneževina Transilvanija in Moravska ·
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Habsburška monarhija in Nemščina · Kneževina Transilvanija in Nemščina ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Habsburška monarhija in Ogrska · Kneževina Transilvanija in Ogrska ·
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Habsburška monarhija in Olt · Kneževina Transilvanija in Olt ·
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Habsburška monarhija in Oradea · Kneževina Transilvanija in Oradea ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo · Kneževina Transilvanija in Osmansko cesarstvo ·
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Habsburška monarhija in Palatin (naziv) · Kneževina Transilvanija in Palatin (naziv) ·
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Habsburška monarhija in Porenje · Kneževina Transilvanija in Porenje ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Habsburška monarhija in Protestantizem · Kneževina Transilvanija in Protestantizem ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Habsburška monarhija in Ren · Kneževina Transilvanija in Ren ·
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Habsburška monarhija in Romunščina · Kneževina Transilvanija in Romunščina ·
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Habsburška monarhija in Srem · Kneževina Transilvanija in Srem ·
Sremski Karlovci
Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.
Habsburška monarhija in Sremski Karlovci · Kneževina Transilvanija in Sremski Karlovci ·
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Habsburška monarhija in Sulejman I. · Kneževina Transilvanija in Sulejman I. ·
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Habsburška monarhija in Székesfehérvár · Kneževina Transilvanija in Székesfehérvár ·
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Habsburška monarhija in Tatari · Kneževina Transilvanija in Tatari ·
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Habsburška monarhija in Temišvar · Kneževina Transilvanija in Temišvar ·
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Habsburška monarhija in Tisa · Kneževina Transilvanija in Tisa ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Habsburška monarhija in Tridesetletna vojna · Kneževina Transilvanija in Tridesetletna vojna ·
Vasvár
Vasvár je manjše mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Vasvári Županije Železna (Vas megye).
Habsburška monarhija in Vasvár · Kneževina Transilvanija in Vasvár ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Habsburška monarhija in Vestfalski mir · Kneževina Transilvanija in Vestfalski mir ·
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Habsburška monarhija in Visoka porta · Kneževina Transilvanija in Visoka porta ·
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Habsburška monarhija in Vlaška · Kneževina Transilvanija in Vlaška ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Habsburška monarhija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Kneževina Transilvanija in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Habsburška monarhija in Zlata bula (1222) · Kneževina Transilvanija in Zlata bula (1222) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija
Primerjava med Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija
Habsburška monarhija 277 odnose, medtem ko je Kneževina Transilvanija 132. Saj imajo skupno 61, indeks Jaccard je 14.91% = 61 / (277 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Habsburška monarhija in Kneževina Transilvanija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: