108 odnosi: Albert Einstein, Antimaterija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atomsko jedro, Barion, Bozon, Brans-Dickeova teorija, Charles Augustin de Coulomb, CODATA, Coulombov zakon, Edward Arthur Milne, Einsteinove enačbe polja, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Energija, Energijska gostota, Fermion, Fizika, Fizikalna konstanta, Foton, Francis Baily, G, Gama, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova gravitacijska konstanta, Gostota, Gravitacijska leča, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Grščina, Helij, Henry Cavendish, Hitrost svetlobe, Influenčna konstanta, Interferometrija, Isaac Newton, Jakov Borisovič Zeldovič, John Henry Poynting, John Michell, Kapa (črka), Keplerjevi zakoni, Konstanta fine strukture, Kozmološka konstanta, Krogla, Laser, Lega, Litij, Loránd Eötvös, ..., Marie Alfred Cornu, Masa, Mednarodni urad za uteži in mere, Meritev, Naravne enote, Narodni urad za standarde in tehnologijo, Nature, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Negotovost, Nevtron, Newton, Nuovo Cimento, Osnovna enota SI, Osnovna sila, Osnovni naboj, Paul Adrien Maurice Dirac, Philosophical Transactions of the Royal Society, Physical Review Letters, Pi, Planckov čas, Planckov sistem enot, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Planckova masa, Planet, Poissonova enačba, Prosti pad, Proton, Prvi zakon termodinamike, Red velikosti, Robert J. Scherrer, Rubidij, Science, Sidersko leto, Sila, Skalarno polje, Snov, Sončev dan, Sončeva masa, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Supernova tipa Ia, Svetloba, Svinec, Težni pospešek, Težnost, Točnost in natančnost, Ubežna hitrost, Vakuum, Voda, Vztrajnost, Vzvoj, Zemlja, Zemljin polmer, Zemljina masa, 1 (število). Razširi indeks (58 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Albert Einstein · Poglej več »
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Antimaterija · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Astronomska enota · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Astronomsko telo · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Atomsko jedro · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Barion · Poglej več »
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Bozon · Poglej več »
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Charles Augustin de Coulomb · Poglej več »
CODATA
CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in CODATA · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Coulombov zakon · Poglej več »
Edward Arthur Milne
Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Edward Arthur Milne · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Električni naboj · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Elektron · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Energija · Poglej več »
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Energijska gostota · Poglej več »
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Fermion · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Fizika · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Foton · Poglej več »
Francis Baily
Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Francis Baily · Poglej več »
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in G · Poglej več »
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gama · Poglej več »
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gostota · Poglej več »
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gravitacijska leča · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Grščina · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Helij · Poglej več »
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Henry Cavendish · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Influenčna konstanta · Poglej več »
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Interferometrija · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Isaac Newton · Poglej več »
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Jakov Borisovič Zeldovič · Poglej več »
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in John Henry Poynting · Poglej več »
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in John Michell · Poglej več »
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Kapa (črka) · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Kozmološka konstanta · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Krogla · Poglej več »
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Laser · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Lega · Poglej več »
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Litij · Poglej več »
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Loránd Eötvös · Poglej več »
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Marie Alfred Cornu · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Masa · Poglej več »
Mednarodni urad za uteži in mere
Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Mednarodni urad za uteži in mere · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Meritev · Poglej več »
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Naravne enote · Poglej več »
Narodni urad za standarde in tehnologijo
200px NIST ali Narodni urad za standarde in tehnologijo je agencija Ministrstva za trgovino Združenih držav Amerike.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Narodni urad za standarde in tehnologijo · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Nature · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Nebesno telo · Poglej več »
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Negotovost · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Nevtron · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Newton · Poglej več »
Nuovo Cimento
Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Nuovo Cimento · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Osnovna enota SI · Poglej več »
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Osnovna sila · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Osnovni naboj · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Philosophical Transactions of the Royal Society · Poglej več »
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Physical Review Letters · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Pi · Poglej več »
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planckov čas · Poglej več »
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planckov sistem enot · Poglej več »
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planckova dolžina · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planckova konstanta · Poglej več »
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planckova masa · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Planet · Poglej več »
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Poissonova enačba · Poglej več »
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Prosti pad · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Proton · Poglej več »
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Red velikosti · Poglej več »
Robert J. Scherrer
Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Robert J. Scherrer · Poglej več »
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Rubidij · Poglej več »
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Science · Poglej več »
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Sidersko leto · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Sila · Poglej več »
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Skalarno polje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Snov · Poglej več »
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Sončev dan · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Sončeva masa · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Sonce · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Supernova tipa Ia
Supernova tipa Ia je posebna vrsta supernove.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Supernova tipa Ia · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Svetloba · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Svinec · Poglej več »
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Težni pospešek · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Težnost · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Točnost in natančnost · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Vakuum · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Voda · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Vztrajnost · Poglej več »
Vzvoj
Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Vzvoj · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Zemlja · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Zemljin polmer · Poglej več »
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in Zemljina masa · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Gravitacijska konstanta in 1 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Newtonova gravitacijska konstanta, Newtonova konstanta, Splošna gravitacijska konstanta, Veliki G.