Podobnosti med Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin
Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Agnesin koder, Algebra, Algoritem, Aritmetična sredina, Augustin Louis Cauchy, Augustus De Morgan, Bernard Bolzano, Cauchyjev produkt, Daniel Bernoulli, Divergentna vrsta, Enotska krožnica, Ernesto Cesàro, Ferdinand Georg Frobenius, Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Georg Ferdinand Cantor, Godfrey Harold Hardy, Gottfried Wilhelm Leibniz, Hilbertov prostor, Infinitezimalni račun, Izrek o povprečni vrednosti, Jacopo Riccati, Jakob Bernoulli I., Jean le Rond d'Alembert, Joseph Ludwig Raabe, Joseph-Louis de Lagrange, Kardinalnost, Kvadratni koren, Lastna vrednost, Leonhard Euler, ..., Limita funkcije, Limita zaporedja, Luigi Guido Grandi, Magični kvadrat, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Nič, Niels Henrik Abel, Odštevanje, Odvod, Operator (matematika), Otto Ludwig Hölder, Pierre-Simon Laplace, Potenčna vrsta, Premer, Thomas Joannes Stieltjes, Verižni ulomek, Vrsta (matematika), Vsota, 1 + 1 + 1 + 1 + ···, 1 − 2 + 3 − 4 + ···. Razširi indeks (22 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Agnesin koder in Grandijeva vrsta · Agnesin koder in Seznam matematičnih vsebin ·
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Grandijeva vrsta · Algebra in Seznam matematičnih vsebin ·
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Algoritem in Grandijeva vrsta · Algoritem in Seznam matematičnih vsebin ·
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Aritmetična sredina in Grandijeva vrsta · Aritmetična sredina in Seznam matematičnih vsebin ·
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Augustin Louis Cauchy in Grandijeva vrsta · Augustin Louis Cauchy in Seznam matematičnih vsebin ·
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Augustus De Morgan in Grandijeva vrsta · Augustus De Morgan in Seznam matematičnih vsebin ·
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Bernard Bolzano in Grandijeva vrsta · Bernard Bolzano in Seznam matematičnih vsebin ·
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Cauchyjev produkt in Grandijeva vrsta · Cauchyjev produkt in Seznam matematičnih vsebin ·
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Daniel Bernoulli in Grandijeva vrsta · Daniel Bernoulli in Seznam matematičnih vsebin ·
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Divergentna vrsta in Grandijeva vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Enotska krožnica in Grandijeva vrsta · Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin ·
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Ernesto Cesàro in Grandijeva vrsta · Ernesto Cesàro in Seznam matematičnih vsebin ·
Ferdinand Georg Frobenius
Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.
Ferdinand Georg Frobenius in Grandijeva vrsta · Ferdinand Georg Frobenius in Seznam matematičnih vsebin ·
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Funkcijska enačba in Grandijeva vrsta · Funkcijska enačba in Seznam matematičnih vsebin ·
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Geometrična vrsta in Grandijeva vrsta · Geometrična vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Georg Ferdinand Cantor in Grandijeva vrsta · Georg Ferdinand Cantor in Seznam matematičnih vsebin ·
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Godfrey Harold Hardy in Grandijeva vrsta · Godfrey Harold Hardy in Seznam matematičnih vsebin ·
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Gottfried Wilhelm Leibniz in Grandijeva vrsta · Gottfried Wilhelm Leibniz in Seznam matematičnih vsebin ·
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Grandijeva vrsta in Hilbertov prostor · Hilbertov prostor in Seznam matematičnih vsebin ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Grandijeva vrsta in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Seznam matematičnih vsebin ·
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.
Grandijeva vrsta in Izrek o povprečni vrednosti · Izrek o povprečni vrednosti in Seznam matematičnih vsebin ·
Jacopo Riccati
Jacopo Francesco Riccati, italijanski matematik in pravnik, * 28. maj 1676, Benetke, Beneška republika (sedaj Italija), 15. april 1754, Treviso, Beneška republika (sedaj Italija).
Grandijeva vrsta in Jacopo Riccati · Jacopo Riccati in Seznam matematičnih vsebin ·
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Grandijeva vrsta in Jakob Bernoulli I. · Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin ·
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Grandijeva vrsta in Jean le Rond d'Alembert · Jean le Rond d'Alembert in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph Ludwig Raabe
Joseph Ludwig Raabe, švicarski matematik, * 15. maj 1801, Brody, Galicija (sedaj Ukrajina), † 22. januar 1859, Zürich, Švica.
Grandijeva vrsta in Joseph Ludwig Raabe · Joseph Ludwig Raabe in Seznam matematičnih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Grandijeva vrsta in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin ·
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Grandijeva vrsta in Kardinalnost · Kardinalnost in Seznam matematičnih vsebin ·
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Grandijeva vrsta in Kvadratni koren · Kvadratni koren in Seznam matematičnih vsebin ·
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Grandijeva vrsta in Lastna vrednost · Lastna vrednost in Seznam matematičnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Grandijeva vrsta in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).
Grandijeva vrsta in Limita funkcije · Limita funkcije in Seznam matematičnih vsebin ·
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Grandijeva vrsta in Limita zaporedja · Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin ·
Luigi Guido Grandi
Luigi Guido Grandi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir, * 1. oktober 1671, Cremona, Italija, † 4. julij 1742, Pisa, Italija.
Grandijeva vrsta in Luigi Guido Grandi · Luigi Guido Grandi in Seznam matematičnih vsebin ·
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Grandijeva vrsta in Magični kvadrat · Magični kvadrat in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematični dokaz
language.
Grandijeva vrsta in Matematični dokaz · Matematični dokaz in Seznam matematičnih vsebin ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Grandijeva vrsta in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Grandijeva vrsta in Množica · Množica in Seznam matematičnih vsebin ·
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Grandijeva vrsta in Nič · Nič in Seznam matematičnih vsebin ·
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Grandijeva vrsta in Niels Henrik Abel · Niels Henrik Abel in Seznam matematičnih vsebin ·
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Grandijeva vrsta in Odštevanje · Odštevanje in Seznam matematičnih vsebin ·
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Grandijeva vrsta in Odvod · Odvod in Seznam matematičnih vsebin ·
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Grandijeva vrsta in Operator (matematika) · Operator (matematika) in Seznam matematičnih vsebin ·
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
Grandijeva vrsta in Otto Ludwig Hölder · Otto Ludwig Hölder in Seznam matematičnih vsebin ·
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Grandijeva vrsta in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam matematičnih vsebin ·
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Grandijeva vrsta in Potenčna vrsta · Potenčna vrsta in Seznam matematičnih vsebin ·
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Grandijeva vrsta in Premer · Premer in Seznam matematičnih vsebin ·
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Grandijeva vrsta in Thomas Joannes Stieltjes · Seznam matematičnih vsebin in Thomas Joannes Stieltjes ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Grandijeva vrsta in Verižni ulomek · Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek ·
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Grandijeva vrsta in Vrsta (matematika) · Seznam matematičnih vsebin in Vrsta (matematika) ·
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Grandijeva vrsta in Vsota · Seznam matematičnih vsebin in Vsota ·
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Grandijeva vrsta · 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Seznam matematičnih vsebin ·
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta · 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seznam matematičnih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin
Primerjava med Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin
Grandijeva vrsta 62 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 2.30% = 52 / (62 + 2202).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Grandijeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: