Podobnosti med Grad Šabec in Grad Kozljak
Grad Šabec in Grad Kozljak še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Apnenec, Šušnjevica, Barbo Waxensteini, Devinski gospodje, Goriški grofje, Grad Belaj, Grad Gotnik, Grad ostrog, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Hrvaščina, Istra, Istrska županija, Oglejski patriarhat, Ulrik II. Weimar-Orlamünde.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Apnenec in Grad Šabec · Apnenec in Grad Kozljak ·
Šušnjevica
Šušnjevica (italijansko Valdarsa, istroromunsko Şuşńieviţe, Suseni) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Šušnjevica in Grad Šabec · Šušnjevica in Grad Kozljak ·
Barbo Waxensteini
Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.
Barbo Waxensteini in Grad Šabec · Barbo Waxensteini in Grad Kozljak ·
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Devinski gospodje in Grad Šabec · Devinski gospodje in Grad Kozljak ·
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Goriški grofje in Grad Šabec · Goriški grofje in Grad Kozljak ·
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico. Nahaja se 3 km jugovzhodno od Paza v občini Cerovlje v Istrski županiji na Hrvaškem. Od leta 2017 je obnovljeni grad odprt za javnost s sobo za degustacijo vina, restavracijo, vinoteko in vinsko kletjo. Sedanja posest vključuje tudi 17 ha vinogradov.
Grad Šabec in Grad Belaj · Grad Belaj in Grad Kozljak ·
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Grad Šabec in Grad Gotnik · Grad Gotnik in Grad Kozljak ·
Grad ostrog
Grad Wildenstein Grad ostrog je vrsta srednjeveške utrdbe, ki uporablja svojo lokacijo kot obrambno funkcijo.
Grad Šabec in Grad ostrog · Grad Kozljak in Grad ostrog ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Grad Šabec in Habsburžani · Grad Kozljak in Habsburžani ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Grad Šabec in Henrik IV. Nemški · Grad Kozljak in Henrik IV. Nemški ·
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Grad Šabec in Hrvaščina · Grad Kozljak in Hrvaščina ·
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Grad Šabec in Istra · Grad Kozljak in Istra ·
Istrska županija
Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km²) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).
Grad Šabec in Istrska županija · Grad Kozljak in Istrska županija ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Grad Šabec in Oglejski patriarhat · Grad Kozljak in Oglejski patriarhat ·
Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik II.
Grad Šabec in Ulrik II. Weimar-Orlamünde · Grad Kozljak in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Grad Šabec in Grad Kozljak imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Grad Šabec in Grad Kozljak
Primerjava med Grad Šabec in Grad Kozljak
Grad Šabec 20 odnose, medtem ko je Grad Kozljak 34. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 27.78% = 15 / (20 + 34).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Grad Šabec in Grad Kozljak. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: