Kazalo
111 odnosi: Absolutna temperatura, Acetilen, Aeronavtika, Amonijak, Argon, Arzin, Atmosfera (enota), Avogadrov zakon, Število delcev na milijon, Bar (enota), Barometrska enačba, Benzen, Butan (plin), Celzijeva temperaturna lestvica, Delni tlak, Dician, Didušikov oksid, Dušik, Dušikov dioksid, Dušikov monoksid, Eksponentna funkcija, Etan, Eten, Etilklorid, Fizikalna količina, Fluor, Fosfin, Generator, Gostota, Helij, Helikopter, Hidrostatični tlak, Hitrost zvoka, Hlajenje, Idealni plin, Industrija, Izobutan, Jod, Kelvin, Kemijska formula, Kilogram na kubični meter, Kilometer, Kisik, Klor, Klorodifluorometan, Kmetijstvo, Kripton, Ksenon, Letalo, Linearna funkcija, ... Razširi indeks (61 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Gostota zraka in Absolutna temperatura
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Gostota zraka in Acetilen
Aeronavtika
Aeronavtika (iz Grščine ὰήρ āēr kar pomeni "zrak" in ναυτική nautikē kar pomeni "mornarska navigacija" torej "navigacijo iz zraka") je znanost, ki se ukvarja s študijem, projektiranjem, izdelavo letenja zmožnih naprav, ali tehniko izdelovanja zračnih plovil.
Poglej Gostota zraka in Aeronavtika
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Gostota zraka in Amonijak
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Gostota zraka in Argon
Arzin
Arzin je anorganska spojina s formulo.
Poglej Gostota zraka in Arzin
Atmosfera (enota)
Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.
Poglej Gostota zraka in Atmosfera (enota)
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Poglej Gostota zraka in Avogadrov zakon
Število delcev na milijon
Število delov na milijon (kratica ppm iz angleškega izraza parts per million) je enota za merjenje koncentracije.
Poglej Gostota zraka in Število delcev na milijon
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Gostota zraka in Bar (enota)
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Gostota zraka in Barometrska enačba
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Gostota zraka in Benzen
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Gostota zraka in Butan (plin)
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Gostota zraka in Celzijeva temperaturna lestvica
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Poglej Gostota zraka in Delni tlak
Dician
Dician ali cianogen je dinitril oksalne kisline s formulo (CN)2 ali N≡C-C≡N.
Poglej Gostota zraka in Dician
Didušikov oksid
Molekula smejalnega plina Didušikov oksid, znan tudi kot smejalni ali rajni plin ali dušikov oksidul ima kemijsko formulo N2O.
Poglej Gostota zraka in Didušikov oksid
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Gostota zraka in Dušik
Dušikov dioksid
Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.
Poglej Gostota zraka in Dušikov dioksid
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Gostota zraka in Dušikov monoksid
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Gostota zraka in Eksponentna funkcija
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Gostota zraka in Etan
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Gostota zraka in Eten
Etilklorid
Kloroetan (tudi monokloroetan, etil klorid) je vnetljiv plin pri normalni temperaturi in tlaku.
Poglej Gostota zraka in Etilklorid
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Gostota zraka in Fizikalna količina
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Gostota zraka in Fluor
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Poglej Gostota zraka in Fosfin
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Poglej Gostota zraka in Generator
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Gostota zraka in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Gostota zraka in Helij
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...).
Poglej Gostota zraka in Helikopter
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Gostota zraka in Hidrostatični tlak
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Gostota zraka in Hitrost zvoka
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Poglej Gostota zraka in Hlajenje
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Gostota zraka in Idealni plin
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Gostota zraka in Industrija
Izobutan
Izobutan (i-butan), znan tudi kot metilpropan, je kemična spojina s formulo C4H10, izomer butana.
Poglej Gostota zraka in Izobutan
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Gostota zraka in Jod
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Gostota zraka in Kelvin
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Gostota zraka in Kemijska formula
Kilogram na kubični meter
Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.
Poglej Gostota zraka in Kilogram na kubični meter
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Gostota zraka in Kilometer
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Gostota zraka in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Gostota zraka in Klor
Klorodifluorometan
Klorodifluorometan oziroma difluoromonoklorometan je halogeniran klorofluoroogljikovodik (HCFC).
Poglej Gostota zraka in Klorodifluorometan
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Gostota zraka in Kmetijstvo
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Gostota zraka in Kripton
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Gostota zraka in Ksenon
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Gostota zraka in Letalo
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Gostota zraka in Linearna funkcija
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Gostota zraka in Masa
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Gostota zraka in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Gostota zraka in Mednarodni sistem enot
Mejna plast
Mejna plast v mehaniki tekočin predstavlja plast tekočine v neposredni bližini telesa, kjer na njeno obnašanje vplivajo učinki viskoznosti.
Poglej Gostota zraka in Mejna plast
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Gostota zraka in Metan
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Gostota zraka in Meteorologija
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Gostota zraka in Meter
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Gostota zraka in Meter na sekundo
Metilamin
Metilamin je organska spojina s kemijsko formulo CH3NH2, derivat amonijaka, ki ima en vodikov atom nadomeščen z metilno skupino.
Poglej Gostota zraka in Metilamin
Metilklorid
Metilklorid ali klorometan, CH3Cl, je brezbarvni plin, ki pri ljudeh povzroča motnje vida in zaspanosti, pri ribah in žabah pa deluje kot uspavalo (narkotik).
Poglej Gostota zraka in Metilklorid
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Gostota zraka in Mol (enota)
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Gostota zraka in Molekula
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Gostota zraka in Molska masa
Molski delež
Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.
Poglej Gostota zraka in Molski delež
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Gostota zraka in Morska gladina
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Gostota zraka in Nadmorska višina
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Gostota zraka in Nafta
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Gostota zraka in Neon
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Gostota zraka in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Gostota zraka in Ogljikov monoksid
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Gostota zraka in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Gostota zraka in Ozračje
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Gostota zraka in Parni tlak
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Gostota zraka in Paskal
Peč (kurilna naprava)
Peč je katerakoli kurilna naprava, ki oddaja toploto, ki jo proizvedemo s kurjenjem, v okolico.
Poglej Gostota zraka in Peč (kurilna naprava)
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Gostota zraka in Plin
Plinska turbina
dodatnim zgorevanjem Plinska turbina, (ang. gas turbine) je vrsta rotirajočega motorja z notranjim zgorevanjem.
Poglej Gostota zraka in Plinska turbina
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Gostota zraka in Presek (revija)
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Gostota zraka in Propan
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Gostota zraka in Propen
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Gostota zraka in Prostornina
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Gostota zraka in Radon
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Gostota zraka in Recipročna vrednost
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Gostota zraka in Rudnik
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Gostota zraka in Sekunda
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Poglej Gostota zraka in Specifična prostornina
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Gostota zraka in Splošna plinska enačba
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Gostota zraka in Splošna plinska konstanta
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Gostota zraka in Standardni pogoji
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Gostota zraka in Stisljivost
Sušenje (živila)
Posušene gobe Sušenje je eden izmed najstarejših načinov konzerviranja.
Poglej Gostota zraka in Sušenje (živila)
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Gostota zraka in Težni pospešek
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Gostota zraka in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Gostota zraka in Tlak
Triklorofluorometan
Triklorofluorometan poznan tudi pod imenom Freon-11, CFC-11 ali R-11 spada med CFC pline.
Poglej Gostota zraka in Triklorofluorometan
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Gostota zraka in Troposfera
Turbina
Parna turbina Turbina, iz grške besede τύρβη, tyrbē, ("turbulenca"), je rotirajoča mehanska naprava, ki pretvori energijo toka delovnega medija v mehansko delo.
Poglej Gostota zraka in Turbina
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Gostota zraka in Veter
Vinil bromid
Vinil bromid (tudi brometen) je brezbarven, strupen, lahko vnetljiv plin, ali pri temperaturah pod 16 stopinj Celzija brezbarvna tekočina z neprijetnim vonjem.
Poglej Gostota zraka in Vinil bromid
Vinil klorid
Vinil klorid je organski klorid, katerega formula je H2C.
Poglej Gostota zraka in Vinil klorid
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Gostota zraka in Vlažnost
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Gostota zraka in Vodik
Vodikov bromid
Vodikov bromid (tudi Bromvodik; HBr) je zelo jedka snov, ki je lahko v plinastem ali tekočem stanju.
Poglej Gostota zraka in Vodikov bromid
Vodikov jodid
Je jedki, negorljiv, brezbarven plin z ostrim vonjem.
Poglej Gostota zraka in Vodikov jodid
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Gostota zraka in Vodikov klorid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Gostota zraka in Vodikov sulfid
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Gostota zraka in Vodni hlapi
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Gostota zraka in Zemeljski plin
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Gostota zraka in Zračni tlak
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Gostota zraka in Zrak
1-buten
i-Buten je zelo lahko vnetljiv, brezbarven plin s kemijsko formulo CH3CH2CH.
Poglej Gostota zraka in 1-buten